Porabniki električne energije lahko že prihodnje leto pričakujejo odklope. EU Slovenijo opozarja, da lahko leta 2010 pričakuje potrebo po zmanjševanju porabe, kar je milejši izraz za redukcije, je v nedavnem pogovoru za Mladino povedal dr. Ferdinand Gubina, profesor na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko in član Sveta za energetiko pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.

Zaradi zastarele resolucije trenutno ni pravne podlage za začetek aktivnosti za izgradnjo nekaterih prepotrebnih energetskih objektov, med drugim tudi daljnovodne povezave Slovenije z Madžarsko, pri čemer sosednja Hrvaška gradi že drugi tak vod. Pogosto lahko vidimo, da je odpor javnosti do izgradnje energetskih objektov, kot je npr. plinski terminal, spodbujan s strani politike in utemeljen z nepopolnimi ali zavajajočimi trditvami lokalne politike o vplivih na okolje. Vsi se moramo zavedati, kam vodijo zavrnitve izgradnje cenovno ugodnih in ekološko sprejemljivih virov: v bistveno višje cene energije ali pa redukcije. V Evropi presežkov energije že sedaj ni. Če ne morete dobiti energije od nikoder ali pa jo dobite za nesprejemljivo ceno, kaj pa naj bi elektrodistribucija naredila? Plačala 100-krat večjo ali še višjo ceno na trgu, kot so jo plačevali ob energetski krizi v Kaliforniji? Redukcije so realna možnost. In to po opozorilu EU že leta 2010, po mojem pa lahko še prej!

V Nemčiji električni mrk grozi že to poletje, svari Matthias Kurth, vodja agencije za energijo, ki je nadzornik elektroenergetskega, plinskega in telekomunikacijskega trga. Čeprav je Nemčija leta 2006 izvozila več električne energije kot uvozila, bilanca za 12 mesecev ne pove veliko o razmerah v mesecih, ko je povpraševanje visoko, pravi nemški nadzornik. Če bo poleti na primer v Nemčiji premalo vetra za obratovanje veternic in bo na voljo premalo vode za hlajenje jedrskih elektrarn, se utegne zgoditi, da bo električne energije zmanjkalo.

Največja nemška energetska koncerna E.On in RWE sta pred nedavnim prav tako porabnike v Nemčiji posvarila, da električne energije utegne zmanjkati, ker sedanja vlada Angele Merkel vztraja pri sklepu o zaprtju jedrskih elektrarn do leta 2021, ki ga je sprejela rdeče-zelena vlada Gerharda Schröderja, predvsem lokalni prebivalci pa preprečujejo gradnjo novih elektrarn na premog. RWE in Vattenfall sta zaradi tega začela celo kampanjo po šolah, kjer pod krinko predavanj o možnostih za varčevanje z energijo prepričujeta učence, da je treba ohraniti jedrske elektrarne, ker ne spuščajo v zrak škodljivih toplogrednih plinov, in dograditi nove elektrarne na premog, ker sodobna tehnologija omogoča ekološko čistejšo proizvodnjo kot v obstoječih termoelektrarnah. Stavijo predvsem na zajemanje in shranjevanje ogljika. V nevladnih organizacijah takšno zavajajočo propagando odločno zavračajo.

Slovenija mora po besedah Ferdinanda Gubine že zdaj uvažati več kot 20 odstotkov električne energije, ki je porabi. “Primanjkuje ji približno 500 do 700 megavatov moči. Dejanska rast porabe, ki jo Resolucija o nacionalnem energetskem programu predvideva pri okrog poldrugem odstotku na leto, je nekajkrat višja. V 10 do 15 letih se lahko tako poraba za polovico poveča. Rast porabe se bo verjetno v prihodnjih letih umirila pri nekje 3 ali 2,5 odstotka, nato pa bo, seveda z ustreznimi ukrepi vlade glede učinkovite rabe energije, ki so tukaj ključni, začela postopno padati. A dokler bo v gospodinjstvu račun za elektriko manjši od računa za mobilni telefon, bo to težko,” razlaga profesor.

Vlada očitno vidi rešitev za oskrbo Slovenije z električno energijo v novem bloku jedrske elektrarne. Ta objekt je namreč oktobra 2006 uvrstila med nacionalne razvojne projekte za obdobje od leta 2007 do 2023. Nekdanji minister za energetiko Mihael Tomšič meni drugače. Za Finance je februarja letos povedal, da gradnja novega bloka JE Krško ni nujna, “še posebej, če je mogoče življenjsko dobo zdajšnjega podaljšati še za 10 ali 20 let”. Kot alternativo novemu bloku jedrske elektrarne je Tomšič ponudil nov 600-megavatni blok termoelektrarne Šoštanj in gradnjo novih plinskih elektrarn.

Profesor Ferdinand Gubina pa opozarja, da je lahko umestitev velikega energetskega objekta skladno z današnjimi okoljevarstvenimi in družbenimi standardi velik problem, zato so obstoječe energetske lokacije zelo dragocene.

Za zdaj se za dograditev nove plinske elektrarne ponuja le lokacija v Kidričevem, čeprav o njej še ni dokončne odločitve. Zato je treba čim bolje izkoristiti že obstoječe objekte. Nujno je potreben 6. blok TE Šoštanj, TE Trbovlje je treba posodobiti in razširiti, nujen je tudi drugi blok JEK.

Zanesljiva in varna oskrba z električno energijo je v zadnjih dveh letih ena od prednostnih nalog evropske komisije. Po velikem izpadu v jeseni leta 2006 je med drugim predlagala dograditev novih daljnovodov za povezavo elektroenergetskih sistemov držav članic, pa tudi oblikovanje skupnega evropskega trga in skupen nastop držav članic v okviru EU. Kako bo posamezna država članica za svoje uporabnike zagotovila dovolj električne energije in iz katerih virov jo bo pridobivala, pa ostaja njena nacionalna pristojnost. To pomeni, da slovenska vlada v primeru električnega mrka lahko računa le na začasno pomoč elektrogospodarstev iz sosednjih držav, dolgoročno pa mora zanesljivo in varno oskrbo za porabnike poskrbeti sama. Slovenski regulator, ki je agencija za energijo, za razliko od profesorja Gubine očitno ni zaskrbljena, saj molči.

Ameriška svetovalna hiša ICF v svoji analizi ugotavlja, da znaša vrednost električne energije za porabnike 100-krat več od prodajne cene. Temu ustrezna je tudi škoda za gospodarstvo, če električne energije zmanjka. Združenje elektropodjetij Eurelectric pa je varno oskrbo z električno energijo opredelilo v analizi iz leta 2006:

Security of electricity supply is the ability of the electrical power system to provide electricity to end-users with a specified level of continuity and quality in a sustainable manner, relating to the existing standards and contractual agreements at the points of delivery.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |