Novi pobudi za zmanjšanje toplogrednih izpustov
darja, sreda, 2. april 2008Delegati iz 160 držav so v Bangkoku v ponedeljek začeli formalna pogajanja v okviru OZN o novi pogodbi za zmanjšanje podnebnih sprememb, ki naj bi nadomestila Kjotski protokol. Pogajanja nameravajo zaključiti konec leta 2009. V tednu dni, kolikor se bodo v Bangkoku pogovarjali, ne pričakujejo prelomnih odločitev, določili bodo le dnevni red za prihodnja zasedanja. Islandija, Nova Zelandija, Norveška in Kostarika pa si prizadevajo postati prva država na svetu, ki bo nevtralna pri izpustih ogljikovega dioksida. Po podatkih OZN največ toplogrednih plinov spustijo v zrak ZDA, Kitajska, Rusija, Indija, Japonska in Nemčija. Med članicami EU sta v prvi deseterici držav z največ izpustov še Velika Britanija in Italija.
Izpusti v letu 2004 v milijonih ton po podatkih OZN
z dovoljenjem Graphic News
Eden glavnih ciljev pogajanj v okviru OZN, ki so jih začeli v Bangkoku, je vrnitev ZDA v skupino držav, ki so se zavezale, da bodo zmanjšale izpuste toplogrednih plinov. ZDA so namreč leta 1997 podpisale Kjotski protokol, vendar ga niso ratificirale. Veljavnost Kjotskega protokola se izteče leta 2012.
Angela Anderson, director of the global warming program at the Pew Charitable Trusts, an American nonpartisan organization, said that negotiators were watching the U.S. election campaign closely for signs of future changes in U.S. climate change policy. “We have three presidential candidates, all of whom have said they will re-engage in climate negotiations,” she said. “There will definitely be a new voice in the U.S.”
Niso pa ZDA edina ovira za podpis nove pogodbe. Glavna ovira in nevarnost za propad pogajanj je nesoglasje držav o razdelitvi bremen med bogatimi in revnimi, pa tudi različna stališča bogatih držav o njihovem prispevku k zmanjšanju izpustov.
Last week, the Japanese vice trade minister, Takao Kitabata, said the method used to measure cuts in greenhouse gases in the Kyoto Protocol was “extremely unfair.”
Voditelji članic EU so se na vrhu marca lani pod vodstvom nemške kanclerke Angele Merkel - torej voditeljice države, ki med članicami EU spusti v zrak največ toplogrednih plinov - zavezali, da bodo članice EU do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov zmanjšale za 20 odstotkov glede na leto 1990, v primeru, da bo dosežen sporazum na svetovni ravni, pa celo za 30 odstotkov. Letos, ko je vsak od voditeljev za svojo državo že imel na mizi predlog za zmanjšanje izpustov, je že prevladovala razprava o ovinkih, prek katerih bi se posamezne članice lahko izognile zavezam. Pri tem je interese težke industrije, ki prek svojih lobistov skuša zase izposlovati čim bolj velikodušne izjeme, najbolj odločno zastopala prav nemška kanclerka. Predsednik slovenske vlade Janez Janša je kot predsedujoči svetu EU v evropskem parlamentu ob predstavitvi rezultatov letošnjega vrha zlasti od poslancev zelenih strank slišal kar nekaj očitkov, da mu ni uspelo doseči nikakršnega napredka.
Poslanka Rebecca Harms je opozorila, da je poudarek na izjemah, ki bi veljale za velike onesnaževalce, namesto razprave o uresničitvi ambicioznih ciljev slab signal za pogajanja na globalni ravni. Po njenih besedah imajo lobiji premočan vpliv na odločanje v Bruslju, državniki pa tudi sicer preveč solirajo, namesto, da bi iskali skupne točke. Podobne očitke je Janša moral poslušati tudi od poslanke Adine Ioane Valean v imenu politične skupine liberalcev, ki je tretja največja politična skupina v evropskem parlamentu. Strinjati pa se je treba tudi z vodjem politične skupine evropskih ljudskih in krščanskih strank Josephom Daulom in vodjem politične skupine socialistov Martinom Schulzem. Prvi je poudaril, da je treba podjetjem čim prej določiti pogoje, da bodo lahko načrotvala svoje dejavnosti, drugi pa je izpostavil, da je treba odločitve sprejeti v sodelovanju s podjetji, da bodo te tudi izvedljive. Koristno bi tudi bilo, da bi politiki pri odločanju upoštevali ugotovitve, ki jih je o izpustih v EU objavil inštitut Bruegel.
Štiri države, ki tekmujejo, katera bo prva na svetu nevtralna pri izpustih ogljikovega dioksida, pomislekov o preostrih pogojih za podjetja očitno nimajo.
Iceland, New Zealand, Norway and Costa Rica formally signed up to go zero carbon, joining the Climate Neutral Network launched at the meeting. Achim Steiner, UNEP’s executive director, calls it “an idea whose time has come, driven by the urgent need to address climate change and the abundant economic opportunities emerging for those willing to embrace a transition to a green economy.”
Norveška zdaj največ toplogrednih plinov izpusti v zrak od nafte in plina, Nova Zelandija od kmetijstva, glavni izziv Islandije za zmanjšanje izpustov je transport in industrija vključno z ribištvom. Za Kostariko veljajo posebni pogoji, ker je država v razvoju.
Vse štiri države vidijo glavno priložnost v obnovljivih virih energije. Islandija bo prebivalcem ponudila popust pri nakupu zelenih avtomobilov, v ribiške ladje pa bo vgradila motorje na gorivne celice. Izpuste ogljikovega dioksida namerava do leta 2050 zmanjšati za 75 odstotkov. Nova Zelandija namerava leta 2025 pridobiti 90 odstotkov energije iz obnovljiivh virov, do leta 2040 pa namerava prepoloviti izpuste ogljikovega dioksida na prebivalca. Norveška namerava nevtralnost pri izpustih ogljika doseči že leta 2030. Ogljik namreč namerava skladiščiti v starih naftnih vrtinah v Severnem morju. Kostarika namerava svoj cilj doseči že leta 2021 in sicer tako, da bo posadila drevesa, ki bodo vsrkala ogljikov dioksid. Lani jih je že posadila 5 milijonov, kar je največ na svetu, pa tudi proizvajalci banan so se zavezali, da ne bodo spuščali v zrak ogljikovega dioksida. Problem Kostarike je, da se je v zadnjih 20 letih v državi za pet krat povečalo število avtomobilov, zračnega prometa pa ima sedem krat več kot pred dvema desetletjema.
Do zdaj smo poslušali, kako lahko razvite države z razvojem čistih tehnologij pomagajo državam v razvoju pri zmanjševanju izpustov. Kostarika želi dokazati, da so tudi države v razvoju lahko zgled za razvite države.
Objavljeno pod zdravje in okolje | 
| 
|
in ostala vprašanja bodočnosti življenja (divjega) na planetu? Kako zaustaviti eksplozijo rojstev na planetu, ki je prenaselila majhen planet in povzročila genocid nad vsem, kar ni človek? kaj pa ostali toplogredni in strupeni plini, mimo ogljika? A je možno, da se obravnavajo teme posamezno, ko pa imajo smisel le kot celota? propaganda, ki koristi politiki,.. z okoljevarstvom pa nima niti najmanjše veze. okoljevarstvo je očuvanje biološjke raznovrstnosti in življenskega prostora za divje življenje - vse ostalo je le instant zloraba pojma za adrenalinske prenapihnjence, ki svoj dolgčas zabijajo po narodnih parkih z motorji, bicikli z debelimi gumami,.. ah, kje za vraga je celostni pristop, ki ga vsi imajo na jeziku, ko p apreidemo k dejanjem pa je ogljik največ kar izustijo - pa še to ne kompelten biogeokemijski cikel ogljika temveč le ogljikov dioksid.
james, po tvojem je največji okoljevarstvenik papež, ki zavrača uporabo kondoma v boju proti aidsu? Še vedno je narava sama uravnavala velikost populacij in ko se bo naša populacija začela drastično zmanjševati bo jasno da morda nismo izbrali prave poti, morda tudi prepozno, bodo se pa vsaj šimpanzi kaj naučili iz naše napake. Seveda je zaradi naše zmožnosti izrabe dobrin, ki ji v “naravi” ni para potreben tudi enako zmožen razmislek o trajnosti našega razvoja.
Zakaj ločevanje življenja in divjega življenja? Če ne drugega vsi živimo v isti atmosferi v katero smo mi zelo na hitro spustili precej CO2ja. Narava smo mi. Tuljenje o biotski pestrosti je prav toliko produktivno kot tisto o CO2ju. Biotska pestrost da, ker nas bogati, nam daje navdih, nam omogoča razvoj, ne pa zato, ker imamo slabo vest zaradi evolucijske prednosti.
Ne vidim težav za planet tudi če nas bo 60 miljard samo če bo razmislek sledil številu rojstev. Sedaj grem pa hitro poizvedevat kako mislijo Norvežani izločat ogljik iz biogeokemijskega cikla.
james, na hitro po wikipediji: “eksplozija rojstev” se ustavlja sama po sebi - pred 30 leti je bila absolutna rast števila svetovnega prebivalstva 87 mio na leto, danes je nižja: 78 mio. To pa že ni več eksplozija! Vse projekcije števila prebivalstva v preteklosti so bile previsoke: na Kitajskem se je rast ustavila hitreje kot pričakovano… No, in danes velja ocena, da število svetovnega prebivalstva ne bo preseglo 10 mrd!
Skratka, z “eksplozijo rojstev” ne bo nič… Kaj se pa strupenih plinov tiče: a veš, kakšna je bila kvaliteta zraka (posebno pozimi) pred 30 leti??? Tudi tega danes ni več…
… “zmanjšanje toplogrednih izpustov”
… segrevanje planeta … global warming - trgovanje z emisijami CO2?
http://www.lindafrum.com/NewsDetail.aspx?newsid=74
Al Gore, ciničen ali nor (in z njim tudi večina MSM)?
no, jaz še zmeraj trdim, da je to o čemur govorimo eksplozija rojstev ljudi - kot da nobeden noče brati. Posledica je genocid nad življenjem: torej uničenje ekosistemov kjer prebivajo (katerikoli že spisan kodeks s strani človeka pa naj je religiozen, kot je npr. biblija na začetku v genezi ali humanizem francoskih filozofov jim daje tako božanskost kot popolno pravico prebivati z nami), ker jim enostavno ne pustimo kje živeti (pa poglej stvaritve okoli sebe - črne strehe sredi gozdov, kjer lokalni potik zgradi hušo s črno streho in svoje otroke zavaruje tako, da pobije medvedko (seveda bi ga pojedla). Preštetih nas je danes 7 milijard (nepreštetih nas je po oceni nekje 8 milijard), pred 30 leti je bilo število ljudi na svetu koliko, koliko se je povečala žuivljensak doba, kakšen je standard, kaj se je od takrat še zgodilo v biosferi, koliko je en procent od sto in koliko od milijarde,.. Človek je s svojo tehnologijo sposoben natrpati planet že danes s 100 (sto) milijardami pa še niti ni povsem pričel z revolucijo v najprej genetski manipulaciji življenja in niti še ne razmišlja o uporabi npr. bioreaktorjev za proizvodnjo osnovnih aminokislin v prehrani (da bo lahko imel vsak vsaj dvesto kil),.. itd. Ko govorimo o okoljskih vprašanjih je to edino vprašanje. kasj se bo naredilo za življenje - zato ne mešati vatikanski kondom in vatikanske etike z vprašanji izumiranja živalskih in rastlinskih vrst. To ej problem, ki rabi včerašnjo rešitev ne politični ogljik, ki je le lot neobrisan smrkelj po enoletni virozi. To je problem, ki ga današnji ekonomisti, ki vladajo v slogu kar lahko kupim naredim (pa temu seveda niti najmanj ni tako) v blaznosti rasti vrednosti ne vidijo. In zatio je nenazadnje razslojevanje v člvoeški družbi doživelo neslutene in sramotne razsežnosti vidne tudi za prvim vogalom. Spoštovati življenje je ohraniti divjino in dovoliti drugim živim bitjem, da delijo planet z nami. Poblaznelost pa je potrebno znati interpretirati in številke pravilno sešteti - apokalipsa izumiranja človeške vrste? Kdaj in kje? Od osnov je treba in okoli sebe pogledati in poiskati temo v noči in mesto brez neznosnega hrupa? A to že gre mimo vrednot sodobneža, kot so krajšanje dolgčasa brezdelnih adrenalincev s turizmom, razbijanja do bolečin na koncertih, malikovanja reflektorjev v nebo,.. ma ne prenese niti najmanj kritičnega diskurza taki komentarji. Pot do človeka je pot naprej, ki nujno vodi k naravi. naprej k naravi, da smo si na jasnem in nikakor narobe (nazaj k naravi). Ogljikov dioksid? Na internetni enciklopediji so podatki - so podatki za vse, tudi da jeturizem največji uničevalec okolja, da k toplogrednim plinom največ prispevajo majhna individulana kurišča na biomaso (drva in premog), ki pa jih prav nobena država nima vključene v zakonodaji za nadzorne meritve, da so tudi biogoriva druge generacije politični lari-fari, ki nima veze s stroko,.. vse je na internetu -interpretacija pa zahteva Človeka in to z veliko začetnico.