Prva polovica predsedovanja svetu EU brez “dodane vrednosti”
darja, torek, 1. april 2008Slovenija kot predsedujoča dela vse tisto, kar se od predsedujoče pričakuje in kar EU v tem času potrebuje, v marsičem je pričakovanja tudi presegla, je prvo polovico predsedovanja Slovenije svetu EU ocenil državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič.
Izvedenci Evropskega političnega centra (EPC) pa so po zasedanju evropskega sveta ugotovili, da slovensko predsedstvo daje občutek, da se boji odgovornosti. Pri najbolj spornih točkah Sloveniji ni uspelo doseči pomembnejše “dodane vrednosti”, to velja tudi za vprašanje Kosova.
Well supported by the Commission on the work related to Lisbon II and energy policy, it has kept a relatively low profile on the most controversial topics. Even on the almost intractable issue of Kosovo, it has managed to steer a potentially divided Union clear of an open crisis and keep it focused on the practical imperatives of the moment. This is no minor achievement, although much remains to be done.
Po mnenju poznavalcev Slovenija na tehnični ravni svojo nalogo dobro opravlja, ko pa je treba zadeve zaključiti na politični ravni, pa škripa. Pri njenem vodenju EU tudi ni videti jasne rdeče niti. Vprašanje Zahodnega Balkana je recimo uvrstila med svoje prednostne naloge, pa te točke na dnevni red zasedanja evropskega sveta sploh uvrstila ni. Kot domnevna poznavalka tega območja je pokazala, da dejansko ne ve, kako se lotiti tega vprašanja. Glavna tema vrha je tako bila Sredozemska unija, ki je zamisel francoskega predsednika.
Pri podnebno-energetskem svežnju, za katerega so voditelji držav članic marca lani potrdili cilje o znižanju izpustov toplogrednih plinov za 20 odstotkov, povečanju deleža obnovljivih virov energije na 20 odstotkov in povečanju energetske učinkovitosti za 20 odstotkov na ravni EU do 2020, so se voditelji pod vodstvom slovenskega predsedstva letos res zavezali, da bodo politični dogovor o prispevku posameznih držav članic in ukrepih za dosego teh ciljev dosegli do konca leta. Precej bolj odmevno bi bilo, če bi slovensko predsedstvo vztrajalo pri sklepu o zavezi vseh držav, da bodo njihove vlade v državnih stavbah in avtomobilih, ki jih uporabljajo, zmanjšale izpuste toplogrednih plinov za 10 odstotkov in s tem dokazale svojim državljanom in podjetjem, da mislijo resno.
Jasno je, da v Bruslju od majhnih držav ne pričakujejo enakih premikov kot od velikih, zato pa se majhne članice večinoma osredotočijo na nekaj točk, kjer skušajo doseči vidnejši napredek. Portugalci, ki so svetu EU predsedovali pred Slovenijo, so se recimo osredotočili na novo evropsko pogodbo in dosegli, da so jo decembra lani v Lizboni slavnostno podpisali in organizirali so prvi vrh EU-Brazilija. Na podlagi bilance prve polovice predsedovanja pa za Slovenijo kaže, da bo konec junija v primerjavi s Portuglasko lahko pokazala le rekordno število nadur, ki jih bodo opravili uradniki, in da politiki tega dela niso znali izkoristiti in ustrezno prevesti v zaključke, po katerih se meri uspešnost predsedovanja.
Že dlje časa pogrešam kak komentar od tebe, Darja. A imaš svoje mnenje o slovenskem predsedovanju in kakšno? Saj to je avtorski blog, ni potrebe samo po pokrivanju think tankov, ampak tudi po kritičnih komentarjih (da ne bomo samo Damijana brali).
Za ocenjevanje uspešnosti predsedovanja ni enotnih meril. Zorni koti so lahko zelo različni, tudi položaj in vloga posameznih držav. Tudi v kolosu Bruslja nihče nima resnega pregleda. Obstaja nek kolaž mnenj, nek splošen vtis, ki pa se po mojem skromnem videnju in vedenju trenutno približuje temu, kar nam sporoča Darja. Torej, pridno delo, vrhunska organizacija in malo vsebine. Pomembno je, da ni napak, da ni blamaže. Preživeli smo Kosovo. Prvi vrh s praznim ponavljanjem že dogovorjenega.
Neambiciozno smo šli že v štartu, trend izogibanja vsebini se le nadaljuje. Pa to ni najslabša taktika. Nasprotno, z vidika večine, naš “palček” deluje kar uspešno. Nimam slabega občutka. Bistveno boljše, kot pa da bi prihajali s pobudami, ki jih potem ne bi znali uveljaviti, izpeljati. Nikakor ne bomo slabši ne od prvega in ne drugega avstrijskega, ter ne zadnjega portugalskega predsedovanja. Bo letelo manj perja, končni rezultat podoben. Da pa bi lahko storili več, da bi lahko pokazali profil, pa je tudi jasno. Vendar to bi bila potem neka druga država, neka druga politična in uradniška elita. Smo le most do velikega francoskega predsedovanja, ki bo v primerjavi z nami prava blamaža. V zavetrju Komisije in uradnikov Sveta smo doslej jadrali presenetljivo mirno.
Pa nisem prizanesljiv in ne naklonjen. Zelo sem si odahnil, ko so zunanjega ministra držali na vrvici, takrat ko je to bilo najtežje. Samo, da ni spregovoril, malo ali ničesar o Kosovu in Srbiji, pa ne o Tibetu, Keniji, Hrvaški… Ja, če bo zdržal biti tiho do konca, bomo lahko rekli, da smo dobro predsedovali. Toliko glede ocen. Drugače pa spremljajte, če se da, desetine uradnikov in politikov, ki vodijo različne odbore in dnevno letijo v Bruselj. Tudi tisti, ki jim doma ne bi dali voditi niti zadružnega skladišča v Spodnji Spuhlji nam ne delajo sramoto. Znanstvena ministrica, ki doma ni sposobna niti komunikacije o zadevah, za katere je pristojna, je izpadla v EP suverena. Finančni minister, ki ga doma nobeden ne jemlje resno in je zgolj še arzenal neke politične opcije, ki ne obstaja več, se pripravi in izpelje ECOFIN na zgornji meji možnega, itd…
Torej, predsedovanje zasluži oceno 2 do 3 na lestvici do pet, kar je za nekoga, ki je prišel prvič v elitno šolo enako štirici. Če pa vemo, da nihče ne dobi več kot -4, potem je rezultat blizu idealnemu… Če pa kdo misli, da bo imel pametne, upravljalsko sposobne in evropskem kontekstu pomembne politike, pa se mora zbuditi in oditi kar krepko bolj na sever…