podrobneje

Avstrijski avtocestni družbi Asfinag podoben sistem pobiranja cestnine, kot ga namerava s prvim julijem letos uvesti slovenska vlada, kljub rasti prometa ne zagotavlja dovolj prihodkov. Njena zadolženost se bo do leta 2020 povečala na 16,4 milijarde evrov. Na leto mora samo za obresti plačati 400 milijonov evrov, pravi predsednik uprave Klaus Schierhackl. Čeprav pričakuje povečanje prihodkov od cestnine na račun rasti prometa, je v varčevalnem programu predvidel, da bo Asfinag do leta 2020 zmanjšal izdatke za 10 odstotkov. Asfinag ima zdaj za več kot 10 milijard evrov dolgov.

Prometni minister Werner Faymann obljublja, da avstrijska avtocestna družba na ta račun ne bo zmanjšala investicij. Do leta 2020 namerava zanje porabiti 20 milijard evrov, od tega letos 1,3 milijarde evrov. Denar, ki ga bo prihranil Asfinag, bodo morale po njegovih besedah prispevati zvezne dežele, torej davkoplačevalci. Z vinjetami za osebna vozila in elektronsko cestnino za tovornjake torej Asfinag ne pobere dovolj denarja, da bi lahko izvedel načrtovane investicije in odplačeval posojila skupaj z obrestmi.

Glede na te podatke bi bilo priporočljivo, da bi slovenska vlada natančneje predstavila svoje izračune, na podlagi katerih zagotavlja, da bo vinjeta po 55 evrov na leto, po 35 evrov za pol leta in 27,5 evra na leto za motorna kolesa Darsu zadoščala za vračilo posojil in tudi za vzdrževanje in obnovo avtocest. Še posebej, ker je Žan Jan Oplotnik, član uprave Darsa, pristojen za finance, - kot izvedenec Ekonomskega inštituta pravne fakultete je pred prihodom na Dars opravil več študij o zadolževanju Darsa in možnostih za poplačilo njegovih dolgov -, v oddaji Odmevi na javni RTV dejal, da bi po njegovem, sicer ljubiteljskem izračunu letna vinjeta morala stati kar 213 evrov, da bi se slovenski avtocestni družbi račun izšel.

Klaus Schierhackl navaja, da je Asfinag lani z vinjetami pobral 323 milijonov evrov, kar je 13 milijonov evrov več kot v letu 2006. To povečanje prihodkov od prodaje vinjet je posledica rasti prometa. V letošnjem letu poslovodstvo Asfinaga od vinjet pričakuje 329 milijonov evrov prihodkov. Avstrijci so za leto 2007 prodali 21 milijonov vinjet, kar je pol milijona več kot za leto 2006. Od 100 voznikov osebnih vozil je lani v Avstriji kupilo vinjeto 98 domačih voznikov in 97 tujcev. Od voznikov, ki so jih kontrolorji ujeli brez vinjete ali z napačno vinjeto, je Asfinag lani pobral 8 milijonov evrov glob, kar je 1,5 milijona evrov več kot v letu 2006. Brez vinjete ali z napačno vinjeto so Avstrijci lani ujeli 84.300 voznikov (v letu 2006 77 tisoč). Asfinagovi kontrolorji so jih od tega ujeli 71.500 (v letu 2006 56 tisoč), policija pa 12.800 (v letu 2006 13.300). Kar 82 odstotkov kršiteljev je bilo iz sosednjih držav, le 18 odstotkov je bilo Avstrijcev. Največ tujih kršiteljev je bilo Nemcev (23.604), Italijanov so ujeli 12.149 in Švicarjev 7000. Brez vinjete so Avstrijci ujeli premalo Slovencev, da bi jih med kršitelji posebej navedli.

Avstrijska ljudska stranka ÖVP vidi rešitev za Asfinag v delni privatizaciji , kar pa koalicijska socialdemokratska stranka (SPÖ) odločno zavrača. “Infrastruktura mora ostati v lasti države. Ne bo ne delne privatizacije Asfinaga ne zveznih železnic ÖBB,” pravi socialdemokratski prometni minister Werner Faymann. Dopušča pa možnost za gradnjo avtocest z udeležbo zasebnega kapitala prek javno-zasebnega partnerstva. Na tak način Avstrijci že gradijo severno avtocesto A5.

Organizacija VCÖ pa je pravkar spet ponovila zahtevo po odpravi vinjet in uvedbi plačila cestnine za prevoženi kilometer. Sklicuje se na študijo hiše Wegener Zentrum, po kateri bi z zamenjavo vinjet zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida za 545 tisoč ton na leto, ker bi se ljudje manj vozili z avtomobilom. Študija, ki so jo v VCÖ naredili sami, pa je pokazala, da od vinjet profitirajo predvsem premoženjša avstrijska gospodinjstva. Dvajset odstotkov gospodinjstev z najvišjimi prihodki namreč naredi na leto kar osemkrat več kilometrov z avtomobilom kot 20 odstotkov gospodinjstev z najnižjimi prihodki. Če oblast že vztraja pri vinjeti, bi morala voznikom hkrati ponuditi tudi možnost za plačilo cestnine glede na prevoženi kilometer po ceni 3 evrske cente za kilometer, predlaga predstavnik VCÖ Martin Blum. Manj cestnine bi v tem primeru plačali vozniki, ki na leto naredijo do 2400 kilometrov.

Asfinag zdaj upravlja 2100 kilometrov avtocest in hitrih cest, do leta 2014 jih namerava dograditi še 180 kilometrov. Cena za letno vinjeto v Avstriji letos znaša 73,80 evra. Avstrijci na leto natisnejo okrog 23 milijonov vinjet, letošnje so začeli tiskati že leta 2006, tudi vinjete za leto 2009 so že natisnjene. Prodajajo jih na 7000 prodajnih mestih doma in v tujini.

Objavljeno pod gospodarstvo | | Print This Post |


2 odziva na “Asfinagu je 21 milijonov vinjet lani prineslo 323 milijonov evrov”  

  1. 1 polde

    pri nas bo to seveda povsem drugače (saj je JJ rekel, da morajo vinjete bit in pika. je že vedel da je to dobro)

  2. 2 beduin

    Darsu bo zadoščalo že 3x manj pobranih cestnin od vinjet, tako da se mi ob vaši predstavitvi podatkov projekt zdi že bolj verjetno uspešen. Priznati je treba, da so se domislili najboljšega možnega modela vinjet. Večino denarja bodo plačali tujci, vinjete pa bodo relativno poceni (vožnja v obe smeri pod Avstrijskimi Turami stane cca. 20 EUR 10-dnevna vinjeta 8,5 EUR pa smo skoraj pri naši polletni vinjeti). Pri vinjetnem sistemu velikost cestne mreže ne vpliva bistveno na količino pobranega denarja, kar pomeni, da je bolj primeren za manjše države kot za večje, saj imajo relativno več “obrobja” in zajamejo relativno večji delež tujine. Pri nas bodo vinjeto za slovenske ceste imeli vsi od Gradca do Zagreba in od Benetk do Reke. Slovencem se bo to gotovo imenitno zdelo ;-) Čas bo pokazal, ali so imeli snovalci pri tem srečo ali pa so pozabili na kakšno malenkost.

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word

 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina






 preberite še

Spomnite se, kaj je rekel Jan Žan Oplotnik

O, Jan Žan Oplotnik, član uprave Darsa, se je spet pojavil v javnosti. Na sam ‘vinjetni dan’, še več, na dan odprtja astronomsko dragega šentviškega predora. Lahko uvedemo desetdnevne vinjete po 15 evrov, ki se ne bi splačale skoraj nikomur. Nemara ste na Jana Žana Oplotnika, namestnika predsednika uprave Darsa, že pozabili, toliko časa ga ni bilo [...]

| Print This Post | 3 odzivi »

Bo evropska komisija s polletno vinjeto zadovoljna?

Slovenski vladi se pri uvajanju vinjet za vožnjo po avtocestah za osebna vozila in motorna kolesa ni treba ozirati na evropsko direktivo. Ta velja le za cestninjenje tovornih vozil. V imenu evropske komisije je na zasedanju evropskega parlamenta februarja lani to nemškemu poslancu Richardu Seeberju pojasnil evropski komisar Janez Potočnik. I should like to inform the [...]

| Print This Post | 2 odziva »

Bruselj: Vinjete ne smejo oškodovati občasnih uporabnikov avtocest

Vsak sistem financiranja mora biti v skladu s pogodbo o ustanovitvi evropske skupnosti. To pomeni, da ne sme oškodovati občasnih uporabnikov avtocest v državi članici v primerjavi z domačini, ki avtoceste uporabljajo vsak dan, je danes o pobiranju cestnine z vinjetami načelno dejala tiskovna predstavnica evropske komisarke za regionalni razvoj Eva Kaluzynska. To še ni [...]

| Print This Post | ni odzivov »



Čehi bodo namesto tiskane dobili elektronsko vinjeto

Češka vlada s prihodnjim letom načrtuje zamenjavo tedenske, mesečne in letne tiskane avtocestne vinjete z elektronsko tablico, ki se je bo dalo vedno znova napolniti z ustreznim dobroimetjem. Država bo s tem prihranila nemajhne stroške za vsakoletni tisk nalepk, pa tudi del voznikov, tisti z več vozili, bo, odštevši enkratni izdatek za nakup tablice, od [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Stroški dela so v Sloveniji pod povprečjem EU

Stroški dela so lani v industriji v Sloveniji znašali 11,30 evra, kar je pod povprečjem EU, ki je bilo 22,30 evra. Povprečni znesek stroškov dela v EU se je lani v primerjavi z letom 2006 povečal za 3 odstotke, v Sloveniji pa za 4,7 odstotka. Druge nove članice so imele bistveno višje stopnje rasti. Kot [...]

| Print This Post | ni odzivov »

 arhiv

 koledar

marec 2008
pon tor sre čet pet sob ned
« februar   april »
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31  

 razgledi.net