Prestavitev ure na poletni čas je nesmisel, ki bi ga bilo treba ukiniti. Veliko ljudi ima zaradi tega težave, tisti, ki bedijo dolgo v noč, imajo več težav od tistih, ki gredo zgodaj spat in zgodaj vstanejo. Jürgen Zulley, vodja centra za medicino spanja na univerzi Regensburg, pojasnjuje, da ima telo svojo notranjo uro, ki se ne more takoj spremeniti in prilagoditi. Zaradi tega prvi dan, v nedeljo, nove ure ne gre povsem prezreti. Kdor običajno vstane ob 8. uri, naj ne vstane ob 9. uri, ampak ob 8.30. Zvečer pa je priporočljivo iti pol ure prej spat. Takoj, ko vstanemo, je priporočljivo iti ven na svetlobo. Pomemben signal za telo so glavni obroki, zaradi tega jih je treba takoj načrtovati po novi uri, svetuje nemški izvedenec.

Menjava med dnevom in nočjo, med svetlobo in temo, vpliva na notranjo uro ljudi. Dr. Johannes Huber, hormonolog z dunajske univerze, pojasnjuje, da se spalni hormon nekaj dni po menjavi ure neha sproščati eno uro pozneje, kot moramo vstati, hormon kortizol, ki nas zbudi, pa se začne sproščati eno uro pozneje. Zato smo utrujeni in imamo nizek krvni pritisk. Zaradi spremembe ure trpi tudi naš imunski sistem, ugotavlja nemški imunolog dr. Peter Schleicher. Imunske celice namreč pridejo iz svojega ritma, kar lahko traja tudi mesec dni, zato je organizem obrambno oslabljen in manj odporen na prehlade in za infekcije. Škodljivi vplivi prestavitve ure na zdravje pa do zdaj niso bili dokazani, zaradi tega ukinive poletnega merjenja časa iz zdravstvenih razlogov ni mogoče zahtevati, pravi nemški nevrobiolog Horst-Werner Korf.

Jürgen Zulley pravi, da ljudje spimo v povprečju med 23. in 6. uro, zaradi tega polnoč dejansko ni polovica noči, to je okrog 2.30 zjutraj. Tudi sonce povsod ob 12. uri ni najvišje. Prestavitev ure po njegovih besedah nima pozitivnega vpliva na naše telo, ampak samo povzroči, da naša notranja ura pride iz ritma. Ob prestavitvi ure naše telo doživi mini jet-lag, enako kot ob poletih na drug konec sveta. To prilagajanje na novo uro lahko traja od štiri dni do dva tedna, ugotavlja nemški izvedenec.

Več študij je pokazalo, da po prestavitvi ure več ljudi obišče svojega zdravnika, ker imajo težave s spanjem, glavobole in depresije. Več je prometnih nesreč in nezgod na delovnem mestu. Notranje ure ni mogoče preprosto čez noč prilagoditi tako, da gremo prejšnji večer eno uro prej spat. S premikom ure spremenimo naravni ritem in vstanemo nenaspani.

Prestavitev ure so najprej uvedli v 70. letih prejšnjega stoletja v Franciji zaradi naftne krize, da bi pridobili eno uro več dnevne svetlobe. V EU so uro začeli prestavljati prav tako iz energetskih razlogov na pol leta v 80. letih prejšnjega stoletja, skupno pa jo zdaj “po svetlobi” uravnava kakšnih 70 držav na svetu.

* ^{_{grafika z dovoljenjem Graphic News}} 

Objavljeno pod življenje s slogom | | |