Kdo se strinja z uvedbo dosmrtne zaporne kazni
vojko, sobota, 29. marec 2008Tisto, kar me je v anketi Dela o dosmrtni zaporni kazni najbolj neprijetno presenetilo, ni dejstvo, da se dobri dve tretjini vprašanih strinjata z njeno uvedbo (le slaba četrtina pa je izrecno nasprotuje), ampak starostna in izobrazbena distribucija zagovornikov.
Za dosmrtni zapor je 76 odstotkov anketiranih, ki so mlajši od 35 let, 67 odstotkov /povprečje/ tistih, ki so stari do 55 let, in le 59 odstotkov starejših.
Glede na izobrazbo med zagovorniki uvedbe dosmrtnega zapora ni pomembnih razlik (!), čeprav njihov delež z višanjem dosežene izobrazbene ravni vprašanih rahlo pada; številk o tem članek v tiskani izdaji Dela ne navaja.
Manj presenetljiva je zame ugotovitev ankete, da so bolj izraziti nasprotniki predlagane kazni privrženci strank Zares in LDS (jih je več kot zagovornikov), medtem ko se podporniki SD skupaj z vladnimi strankami (kakor površno navaja Delo), nadpovprečno (75- do 80-odstotno) strinjajo z dosmrtnim zaporom.
Pravzaprav edina spodbudna ugotovitev Delove ankete so odgovori na hipotetično vprašanje o uvedbi smrtne kazni. S to bi se strinjala le dobra četrtina vprašanih, dve tretjini pa ji izrecno nasprotujeta.
Kaj je pri tem tako “neprijetno”? Da je tisto, kar kot javno mnenje prodajajo novinarji (ki se imajo bolj kot ne za “mnenjske voditelje”) v neskladju s tistim, kar misli splošna populacija? To, da novinarska populacija v Sloveniji še zdaleč ni odsev splošne, se potrjuje znova in znova.
Kje pa je novinarska populacija odsev splošne? In hvalabogu, da ni! Mnenjski voditelji, kot že beseda sama pove, niso razglašalci javnega mnenja, ampak ga oblikujejo in vodijo.
Kar pa se konkretne zadeve tiče, splošna javnost o kazenskem pravu nima najmanjšega pojma. Dosmrtni zapor je zgolj prikladno slepilo, ki več kot zadosti potrebi povprečnega državljana po gostilniškem modrovanju. To, da je potreben register pedofilov, pa mu je že itak jasno, saj jih je, kot se mu zdi, zadnje čase vedno več!
Skozi zadnja vrata pa se potiska ostale, morda veliko pomembnejše kazenskopravne spremembe, ki povprečnega državljana niti ne zanimajo niti jih ne razume. Kaj pa mu je tega treba, saj je pošten!
Status mnenjskega voditelja si ljudje \”zaslužijo z dejanji\”. Zgolj dejstvo, da nekdo piše v nekem časopisu pač ne zadošča. Še posebej, ker je kakovost novinarskih izdelkov (govorim na splošno) zadnje čase precej uboga. Res pa je položaj novinarja očitno zaželena stopnica za marsikaterega wannabe politika.