Leta 2010 mora imeti v EU službo 70 odstotkov ljudi, ki so sposobni za delo, zaposlenih mora biti 50 odstotkov starejših in 60 odstotkov žensk, piše v lizbonski strategiji. Za dosego tega cilja bo treba zagotoviti 22 milijonov novih delovnih mest. Po oceni evropske komisije so delodajalci v zadnjih dveh letih na novo odprli 6,5 milijona novih delovnih mest, do leta 2010 jih bodo še 5 milijonov. Ti podatki kažejo, da cilj iz lizbonske strategije ne bo dosežen. Tretjina za delo sposobnih ljudi, ki so stari več kot 50 let, letos še zmeraj nima redne zaposlitve, 17 odstotkov mladih, ki izpolnjujejo pogoje za zaposlitev, je brez službe, vseh brezposelnih v EU je 17 milijonov, so ugotavljali na konferenci o izzivih demografske politike v Evropi, ki jo je organizirala organizacija Friends of Europe.

Če se države članice ne bodo resno lotile ukrepov za povečanje zaposlenosti, bo njihovo gospodarstvo zašlo v resne težave. Toda demografska ura tiktaka počasi in leto 2050, ko bosta za enega upokojenca delala le še dva zaposlena - zdaj je razmerje ena proti štiri -, je za politike, predsednike uprav in direktorje podjetij, pa tudi za navadne prebivalce EU še daleč. Takrat jim grozi velika kriza in ta oddaljenost je glavna past, so se strinjali udeleženci konference.

Evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve Joaquin Almunia opozarja, da se bo zaradi pomanjkanja delavcev gospodarska rast v EU iz sedanjega povprečja 2,3 odstotka znižala na vsega 1 odstotek na leto v obdobju od leta 2030 do 2050. Hhkrati pa bodo države morale zagotoviti več denarja za pokojnine, zdravstveno zavarovanje in nego. Nekatere države članice bodo morale za pokojnine nameniti kar 5 odstotkov bruto domačega proizvoda, na ta račun bodo morale zmanjšati druge izdatke, recimo za izobraževanje. Po analizi evropske komisije je med šesterico držav, kjer bo rast izdatkov za pokojnine brez ustreznih ukrepov oblasti največja, tudi Slovenija.

Undoubtedly, the member states have made progress in following this strategy by implementing what the Commissioner refers to as “difficult policy choices”. However, there is much more to be done: employment rates for women and older workers are not high enough, healthcare systems are still in need of reform and more needs to be done to keep people in good health.

Evropska komisija državam članicam kot enega od ukrepov za reševanje problemov z zaposlovanjem, ki izvirajo iz demografskih razmer, priporoča prožno varnost (flexicurity), ki pa nikakor ni splošen recept za reševanje problemov na trgu dela, ampak mora vsaka članica EU najti svoj model v skladu s svojimi posebnostmi in značilnostmi trga dela. Po razlagi evropske komisije je prožna varnost “nova pot za zagotovitev prožnosti in varnosti na trgu dela”. V osnovi ta sistem podjetjem omogoča hitro prilagoditev na spremembo razmer na trgu dela, delavcem pa, da kmalu potem, ko izgubijo službo pri enem delodajalcu, najdejo novo zaposlitev, med iskanjem službe pa imajo zagotovoljeno socialno varnost.

The European Commission defines flexicurity as “a policy strategy to enhance, at the same time and in a deliberate way, the flexibility of labour markets, work organisations and labour relations on the one hand, and security -employment security and income security-on the other”.

Evropska komisija je opredelila štiri stebre prožne varnosti. Oblast mora po njenem mnenju s sodobno delovno-pravno zakonodajo omogočiti prožne pogodbe o zaposlitvi za delavce in delodajalce, izvajati mora aktivno politiko zaposlovanja, ki omogoča ljudem, da se hitro prekvalificirajo za novo delovno mesto. Oblast mora poskrbeti za vseživljenjsko učenje, da se delavci lahko sproti izobražujejo in usposabljajo v skladu z zahtevami na trgu dela, s sodobnim sistemom socialnega zavarovanja pa je treba zaposlenim, ki izgubijo službo, zagotoviti ustrezno nadomestilo ob pogoju, da aktivno iščejo novo službo, kar vključuje tudi zaposlitev v kateri drugi članici EU. Strokovna skupina, ki svetuje evropski komisiji, pravi, da omenjeni štirje stebri učinkujejo ob “podpornem in produktivnem socialnem dialogu, medsebojnem zaupanju in visoko razvitih industrijskih odnosih, ki so ključni za uvedbo splošnih politik prožne varnosti”.

Nikolaus van der Pas, generalni direktor direktorata za zaposlovanje, socialne odnose in enake možnosti pri evropski komisiji, ugotavlja, da skandinavske države in Nizozemska lahko zagotavljajo več prožnosti in več varnosti, ker vsem zaposlenim omogočajo kontinuirano izobraževanje in usposabljanje.

Answering accusations - from trade unions - that flexicurity could be equated with unemployment, van der Pas emphasises that everyone is living through a time of change. He wants people to accept this philosophy and that means a “new relationship between employers and workers”. Flexicurity must create win-win situations - otherwise it will not work.

Annemarie Munz, predsednica evropske konfederacije zasebnih agencij za zaposlovanje (Eurociett), podpira sistem prožne varnosti, ki ga uporabljajo skandinavske države in Nizozemska, saj 70-odstotna zaposlenost ne bo dovolj, da bi lahko izpolnili demografske potrebe. Po njenih izračunih bo v prihodnje moralo biti v EU zaposlenih 80 odstotkov vseh za delo sposobnih ljudi. Catelene Passchier, sekretarka evropske konfederacije sindikatov (ETUC), se strinja, da so spremembe na področju zaposlovanja potrebne in da so dobri odnosi med delavci in delodajalci ključni, želi pa vedeti, katere spremembe so potrebne ob uvedbi sistema prožne varnosti in kako bodo uveljavljene. Zahteva, da sindikati ves čas sodelujejo pri pogajanjih o uvedbi sistema prožne varnosti kot enakovreden partner. Dodaja tudi, da so časi, ko so ljudje imeli eno zaposlitev do upokojitve, mimo, zato je treba s predpisi preprečiti arbitrarne odločitve delodajalcev v škodo mladih zaposlenih, zaposlenih za določen čas, žensk in priseljencev. Prožno varnost vidi kot poštena pogajanja o kolektivni pogodbi. Nihče tudi ne pravi, da je treba pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ukiniti, da podjetja ne morejo več zagotoviti služb za 20 in več let.

Ton Wilthagen, profesor pravne fakultete in vodja mednarodnga raziskovalnega programa za prožno varnost na univerzi Tilburg, bi prav tako rad slišal natančnejšo opredelitev, kaj je sistem prožne varnosti. Po njegovih besedah je treba ohraniti evropski socialni model, osredotočiti se je treba na koristi za zaposlene in brezposelne državljane EU.

He feels that everyone understands that there has to be more adaptability on both sides - business and workers - in the long term. However, Wilthagen argues that the focus shuld be evolutionary rather than revolutionary. For him, labour shortages are at the problem. In short, he sees the need for a new strategy as to how people can be effectively mobilised for longer periods of their life in an increasingly competitive and complex workplace.

Udeleženci konference so opozorili, da je treba pri razpravah o prožni varnosti upoštevati različne razmere v državah članicah. Ministri za delo članic EU se recimo že več let ne morejo dogovoriti o direktivi o delovnem času in o direktivi o pravicah delavcev, ki jih delodajalcem za določen čas zagotovijo agencije (tako imenovani posojeni delavci).

Wolfgang Clement, nekdanji nemški minister za gospodarstvo in delo, ki zdaj vodi inštitut Adecco, opozarja, da je treba vzpostaviti dolgoročno partnerstvo med delodajalci, izobraževalnimi ustanovami in vladami. Države članice EU zdaj namenijo več denarja za pokojnine, zdravstvo in socialno varnost, ta denar je treba preusmeriti za dodatne investicije v šole, otroško varstvo in izobraževanje. Bruno Tobback, poslanec evropskega parlamenta in nekdanji belgijski minister za pokojnine, opozarja, da zdaj veliko starejših ljudi ni motiviranih, da bi se zaposlili. Ljudje, ki po dolgih letih dela v podjetju izgubijo zaposlitev, so pripravljeni sprejeti nove odgovornosti in to navdušenje je treba čim bolj izkoristiti v dobrobit ljudi, delodajalcev in družbe. Pomemben pogoj za povečanje zaposlenosti pa je po mnenju razpravljalcev tudi lažja uskladitev službe in družinskega življenja oziroma bolj fleksibilen delovni čas.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |