podrobneje

Odprava kontrol na notranjih mejah med državami schengenskega območja naj bi pomenila, da za potnike ob prestopu meje ni več nikakršnih fizičnih ovir in tudi varuhi meje naj jih ne bi več kontrolirali. Nekatere stare članice EU po lanski decembrski širitvi in vstopu novih članic EU kljub temu uvajajo dodatne kontrole. Izvedenka Centra za evropske politične študije (CEPS) v Bruslju Anaïs Faure Atger v svoji analizi navaja tri načine nadomestnih varnostnih kontrol. Prvi je okrepitev mobilne policijske kontrole, drugi način nadomestnih kontrol so skupne policijske patrulje, tretji način pa so različne administrativne zahteve za državljane EU in državljane držav, ki niso članice EU.

Izvedenka CEPS poudarja, da v konvenciji za implementacijo schengenskega sporazuma (CISA) piše, da odprava nadzora na notranjih mejah ne sme vplivati na naloge policije na ozemlju posamezne države članice. Kontrola identitete pa je predpisana v nacionalnih predpisih držav članic, to področje ni urejeno z evropsko zakonodajo. Nekatere članice so po širitvi schengenskega območja poostreno kontrolo uvedle le v pasu ob meji, nekatere na celotnem ozemlju.

Avstrija je takoj po širitvi schengenskega območja okrepila policijski nadzor ob meji s Češko, Slovaško, Madžarsko in Slovenijo, mejni pas policistom dodatno pomaga varovati še 1500 avstrijskih vojakov. Policijski nadzor z mobilnimi enotami je ob meji z državami, ki niso članice schengenskega območja, okrepila tudi Poljska, Nemci pa v pasu ob meji s Poljsko natančneje pregledujejo vozila s poljsko registracijo, nekateri menda celo zahtevajo enako opremo za prvo pomoč, kot jo imajo Nemci. Čehi so poostrili policijski nadzor na mestih, kjer se najpogosteje zadržujejo priseljenci (železniške postaje, hostli, tranzitne ceste in podobno). V nekaterih članicah so policijo preprosto okrepili z varuhi meja.

Until the official date of the removal of internal border checks, there remained much uncertainty as to the future duties assigned to the personnel traditionally in charge of these tasks. It should be noted that the border guards lobby was in fact a central actor in putting the security issue forward in the last months before the abolition of internal checks. For countries such as Germany or the Czech Republic, where borders are now exclusively with other member states, border authorities had to be fully reconverted into other security departments. While in Slovenia for instance, the majority of border guards were transferred south to the border with Croatia, the new external border of the EU, the German former border patrol was incorporated within the federal police force. This is the case for a majority of member states, but not for all. For example, it should be noted that, in 2000, there were more border guards in the Netherlands than before the lifting of controls on the internal Schengen border.

Anaïs Faure Atger opozarja, da varuhi meje in policisti opravljajo različno delo in ne delujejo na enaki osnovi, zato je čudno, da preverjanje usposobljenosti varuhov meje za policijsko delo ni bilo del preverjanj usposobljenosti policije na podlagi schengenskega sporazuma. Naloga varuhov meja je namreč zgolj nadzor vseh prehodov čez mejo in znotraj države, naloga policistov pa je zagotavljanje varnosti s preprečevanjem in odkrivanjem potencialnih nevarnosti.

These practical examples show that although removed from their original location, scattered security checks are still taking place within the whole Schengen territory. This in turn raises questions as to the legitimacy of the basis of such checks and the criteria for deciding which car or individual should be checked. Austria for instance has a law empowering agencies
from the circumstances that the individual concerned has just crossed the internal border. When an Austrian policeman states that cars that are suspected of transporting refugees are specifically targeted and given that the Czech police patrol locations where migrants tend to gather, the issue of discrimination is bound to arise. To what extent does the non-European foreign-looking population become the main target of such controls?

Okrepljene kontrole povzročajo nelagodje, saj vzbujajo občutek, da je vsak tujec, ki pride v državo, nezaželen, opozarja Anaïs Faure Atger. Določene notranje kontrole so kljub temu potrebne za tiste nepridiprave, ki jim uspe priti čez zunanjo mejo. CISA zaradi tega predvideva tesnejše sodelovanje policije iz posameznih držav članic, vendar policisti smejo ukrepati le, če imajo trdne dokaze, da je osumljenec zakrivil kriminalno dejanje. Ker so države članice v okviru sveta EU zavrnile sklep o tesnejšem sodelovanju policije iz različnih držav članic, so nekatere države članice sklenile bilateralne sporazume o uvedbi skupnih patrulj. Slovenija ima sklenjen tak dvostranski sporazum z Avstrijo.

Odprava kontrol na notranjih mejah tudi ne pomeni, da ob prestopu meje ni treba imeti pri sebi dokumentov. Države članice smejo v skladu s schengenskim pravnim redom s svojo nacionalno zakonodajo predpisati, da je treba imeti pri sebi vselej veljavno osebno izkaznico ali potni list. V uradnem listu EU je bil januarja letos objavljen seznam dokumentov, ki jih zahtevajo posamezne države članice za identifikacijo (Anaïs Faure Atger ga je objavila v aneksu k svoji analizi). Iz tega seznama je mogoče razbrati, da mora vsakdo v kateri koli članici EU imeti pri sebi vsaj veljavni uradni dokument s fotografijo, na podlagi katere ga je mogoče identificirati. Med preostalimi zahtevami izvedenka CEPS navaja še potrdilo o bivanju, potrdilo o zakonitem vstopu v državo ali dokumente, iz katerih je razviden razlog za vstop v državo. Vsaka država članica ima sicer svoje zahteve.

Po odpravi notranjih kontrol v okviru schengenskega območja se postavlja vprašanje, kateri dokument dokazuje zakonit vstop v državo, kajti države članice zahtevajo različne dokumente, s katerimi to preverjajo in zakonitost vstopa preverijo ob različnih priložnostih. Sodišče evropskih skupnosti je leta 2005 presodilo, da država članica, ki od svojih državljanov ne zahteva, da morajo obvezno imeti vselej pri sebi osebno izkaznico ali potni list, tega tudi od tujcev ne sme zahtevati, ker bi to bila diskriminacija.

Regarding third country nationals, Article 22 of the CISA68 introduces an additional provision requiring all aliens to “declare themselves” to the competent authorities in each of the Schengen States whose territory they enter. Each Schengen State has the option to require that the declaration be made upon entry or within three working days of entry. As for the obligation to carry identity documents, these obligations do not follow a single pattern. The fact that each national legislation refers to different procedures, timeframes and documents makes it difficult for a new-comer to comply with the requirements. Finally, the issue of proportionality
arises, in view of the additional burden that such a practice represents. Indeed, the CISA imposes an obligation on hotels and establishments providing accommodation to register the name, citizenship and ID number of all foreign citizens including nationals of other contracting states. Consequently, various administrative layers are thereby applied on the
individual.

Splošno nezaupanje, da so nove članice res usposobljene zagotoviti enako raven sodelovanja na področju notranjih zadev in pravosodja kot stare članice, ima “več posledic”, pravi Anaïs Faure Atger. Potencialni potnik ve, da so kontrole na notranjih mejah odpravljene, vendar ga kljub temu lahko doleti kontrola v notranjosti po prestopu meje. Ustavljanje in kontrola potnikov nekaj kilometrov od meje na podlagi utemeljitev, da je treba z dodatnimi policijskimi ukrepi nadomestiti kontrolo na meji, se ne zdi vprašljivo. Policijske kontrole in lokalne kontrole so zato nekaj samoumevnega. Jasno pa je tudi, da so najbolj očitne žrtve tega režima državljani novih članic schengenskega območja in državljani nečlanic EU, vendar je njihov položaj težko oceniti. Zaskrbljivo je, ker te nove kontrole niso vidne, ni zagotovljena zaščita, za državljane nečlanic pa veljajo izjeme, zaključuje izvedenka CEPS.

Objavljeno pod svet | | Print This Post |


1 odziv na “Schengen prinesel nadomestni varnostni nadzor”  

  1. 1 ervinator

    Sam sem se ob uvedbi šengenske meje v Sloveniji čudil evforičnemu govorjenju, da meja ni več. Pretirani navdušenci so verjetno mislili, da sedaj ni več nobenih omejitev. Šengen preprosto pomeni samo to, da ima povprečni potnik manj ovir.

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word

 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina






 preberite še

Za schengen pripravljeni, Avstrija celo z vojsko

Za odpravo kontrol na kopenskih in vodnih mejnih prehodih med starimi in novimi članicami EU, ki bodo stopile v schengensko območje, ni več nobenih ovir, čeprav bo o tem prihodnji teden razpravljal še evropski parlament, soglašajo ministri za notranje zadeve članic EU. Vseh devet novih članic je, kakor ugotavljajo, dokazalo, da so sposobne ustrezno varovati [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Sosedje varujejo mejo bolje, kot so jo Avstrijci sami

Avstrijski politiki so morali že po dobri polovici leta priznati, da je bil ves njihov strah odveč. Nove članice, ki so 22. decembra lani prevzele nadzor nad schengensko mejo EU, svoje delo dobro opravljajo, kažejo podatki. Število nelegalnih prebežnikov v Avstriji se je med 1. januarjem in 14. julijem letos zmanjšalo za 10 odstotkov, piše [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Voditelji naj ne pozabijo na pravice delavcev

Nova pogodba mora vsebovati listino o temeljnih pravicah, so pred zasedanjem predsednikov držav in vlad članic Evropske unije v Bruslju zahtevali predstavniki sindikatov iz članic EU, ki so včlanjeni v evropsko zvezo sindikatov ETUC. Iz Slovenije so prišli predstavniki Zveze svobodnih sindikatov pod vodstvom predsednika Dušana Semoliča. Prišli so tudi Poljaki, ki jih sicer bolj kot [...]

| Print This Post | 1 odziv »



Hrvati za alternativo, Slovaki in Poljaki za jedrske elektrarne

Za izrabo jedrske energije je treba v Evropi imeti jasno zakonsko osnovo, meni 50 odstotkov predstavnikov podjetij, poslancev evropskega parlamenta in novinarjev iz novih članic EU in Hrvaške, ki jih je agencija Mmd vprašala za mnenje. Za enotno evropsko zakonodajo na tem področju se jih močno zavzema 32 odstotkov, takšni zakonodaji pa močno nasprotujejo le [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Listina o temeljnih pravicah, “duša nove pogodbe”, brez voditeljev

Listino o temeljnih pravicah bodo predsedniki evropskega parlamenta, sveta EU in evropske komisije 12. decembra slovesno razglasili v Strasbourgu. Skupaj z novo evropsko pogodbo, ki jo bodo voditelji držav članic podpisali dan kasneje, bo veljala v vseh članicah, razen v Veliki Britaniji in na Poljskem, ki sta si izpogajali izjemo. Politiki sprejem te listine v [...]

| Print This Post | ni odzivov »

 arhiv

 koledar

marec 2008
pon tor sre čet pet sob ned
« februar   april »
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31  

 razgledi.net