Svet za visoko šolstvo oziroma njegov senat je po podatkih, ki so bili tudi javno objavljeni, v zadnjih treh letih akreditiral štiriindvajset novih zavodov in programov, med njimi osemnajst zasebnih. Ni pa, po teh istih podatkih, evalviral še nobenega zavoda ali fakultete. Ker sem poleg politika seveda sam tudi družboslovec, moram posebej opozoriti, da gre pri novih zasebnih fakultetah, predvsem za družboslovne in humanistične programe in to me še toliko bolj skrbi, saj se s tem utrjuje podoba družboslovja in humanistike kot nekakšne ohlapne in neobvezne znanosti in stroke s katero se lahko ukvarja tako rekoč vsak in ki že politična ali upravna praksa podeljuje licenco za poučevanje in seveda izobraževanje. Ob tem pa Vlada dosledno zmanjšuje vpis na družboslovje na javnih univerzah in študente preusmerja na nove nastale zasebne družboslovne fakultete. S tem ne sledi lastnemu cilju, ki ga jaz osebno podpiram, namreč povečevanju vpisa na tehničnih fakultetah, saj koncesije podeljuje, kot sem rekel, predvsem zavodom, ki so razpirala nova vpisna mesta za družboslovje.
Pavel Gantar, poslanec Zares, med sejo državnozborskega odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Seveda ob tem ne gre pozabiti, da je izvajanje slabe politike na tem področju v okviru tega mandata vidno tudi na kadrovskih problemih, ki jih ima to resorno ministrstvo, saj smo priča pravzaprav celotni kadrovski zamenjavi vseh odločilnih na tem resorju. Tako smo zamenjali ministra za novo ministrico, prav tako smo dobili novega državnega sekretarja, odstopil je predsednik sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, sedaj smo priča odstopu predsednika komisije za družbene vede, poslovne vede in pravo pri senatu za akreditacijo sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo in kolikor vem je tudi zamenjan oziroma je razrešen direktor direktorata za visoko šolstvo in znanost. To pomeni, da na tem področju lahko spremljamo seveda zelo velike, tako slabe vsebinske rešitve, kot pa tudi kadrovske pretrese.
Ljubo Germič, poslanec LDS, med sejo državnozborskega odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

V Sloveniji imamo na današnji dan akreditiranih triinosemdeset zavodov, od teh je triinpetdeset zavodov javnih. Trideset je zasebnih, torej štiriindvajset samostojnih visokošolskih zavodov in šest v okviru Univerze v Novi Gorici. Predvsem bi v tem uvodu nanizala nekaj finančnih podatkov predvsem, da bomo vedeli o kakšnem redu velikosti pravzaprav se danes tukaj pogovarjamo. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je za visokošolsko izobraževanje javnih univerz in visokošolskih zavodov s koncesijo v letu 2007, torej skupaj za vse namenilo 283 milijonov evrov. Od tega za javne univerze 234 milijonov evrov, za koncesije pa dobrih 3 milijone evrov. Torej to želim poudariti zato, da vemo kakšen je red velikosti o katerem se pogovarjamo, ko govorimo o razmerju javno in zasebno. Torej to je 98,5% sredstev v proračunu gre za javne univerze in dobrih 1,4% sredstev za koncesije. Poleg tega Agencija za raziskovalno dejavnost, ki prav tako deluje v okviru Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo še dodatno letno preko pogodb financira posamezne univerze in sicer Univerza v Ljubljani okoli triinštirideset milijonov evrov, Univerza v Mariboru okoli deset milijonov evrov, Univerza na Primorskem nekaj čez 3,5 milijona evrov in Univerza v Novi Gorici 1,5 milijonov evrov kar skupaj znese dodatnih 57 milijonov evrov. Za študijsko dejavnosti je tako ministrstvo v letu 2007 namenilo 178 milijonov evrov, od tega zopet veliko večino, 196 milijonov evrov za javne univerze in 2,6 za visokošolske zavode s koncesijo.
Mojca Kucler Dolinar, visokošolska ministrica, med sejo državnozborskega odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Goljat 300 milijonov evrov težak, ki je vrhunski, se boji 3 milijone težkega Davida, ki mu bo zrušil cel sistem. In tukaj se moram strinjati z gospodom prof. Mirkom Nirdorferjem, ki pravi, da mu je zelo čudno, da bi lahko 0,1% zasebnega šolstva ogrozilo celoten sistem. Že iz matematičnega vidika pravi, je to težko. Gospod predsednik, vi ste matematik, boste mogoče znali to obrazložiti, ampak meni to ni jasno. Zato mislim, da to ni bav bav, se pa strinjam vsaj z nečem; če, in to mislim, da je srž problema zaradi katerega se to non stop ponavlja, če je glavni problem Jambrekova šola v Sloveniji, mu iz tega mesta želim, da se nikdar nobeden študent vpiše v njegovo fakulteto, če producira slabe kadre in če so vsi ti kadri zanič. In če pravite, jih boste pa zaposlovali na nekih mestih, ki jih vi vodite. Pa saj pravite, tako škodo kot delamo, se bo to v pol leta po vašem zamenjalo in teh kadrov ne bo treba zaposlovati. Saj obstajajo že sedaj vrhunske aplikacije, ki pokažejo koliko sposoben kader pride v firmo, od raznih “in side” in ne vem kakšnih metod še.
Bogomir Zamernik, poslanec SDS, med sejo državnozborskega odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Naslednji očitek, ki je bil tu izrečen, je ta, da se bojimo konkurence zasebnih šol, čeprav te dobijo, mislim, da je bilo rečeno, samo 1,3 milijona evrov sredstev v letu 2007 za izvajanje študijskih dejavnosti. Zanimivo je, da je po naših izračunih, ki so tudi v tem gradivu, ki sem ga prej navedel, ravno 1,3 milijona evrov sredstev zmanjkalo za financiranje študijskih dejavnosti Univerze v Ljubljani v letu 2007, za akreditirane programe, za katere nam je država odobrila vpis. Mogoče boste zdaj malo bolje razumeli, kaj nas skrbi. Se pravi, država nam za akreditiran program omogoči vpis, potem pa nam za to ne nameni sredstev, ker jih nameni za neke, pod narekovaji, “zasebne” institucije, pri čemer je naš ustanovitelj država, ustanovitelji zasebnih institucij pa so zasebniki.
Aljuš Pertinač, predstavnik ljubljanske univerze, med sejo državnozborskega odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

***

Uvedba vinjet za osebna vozila in ohranitev obstoječega sistema cestninjenja za tovornjake je najbolj smotrna in smiselna rešitev. Ta rešitev tudi zagotavlja finančno vzdržnost Družbe za avtoceste v RS. /…/ Cene zagotavljajo nekoliko višjo raven pobrane cestnine kot v primeru obstoječega sistema. Gre za približno 20 milijonov evrov na letni ravni, kar je ključno. /…/ Samo tiskanje vinjet pa je glede na podatke, ki jih imamo, torej glede na informativne ponudbe, kar 40-krat cenejše, kot je bilo omenjeno v študiji.
Radovan Žerjav, minister za promet, na tiskovni konferenci

Cena letne in polletne vinjete je načeloma zelo ugodna, lahko bi dejali, da vsebuje nekakšen predvolilni diskont. S tem, ko ni možnosti nakupa nekajdnevne vinjete, bomo na relativno eleganten in navidezno nediskriminatoren način nadpovprečno obremenili tiste, ki avtoceste uporabljajo le nekajkrat na leto. Večinoma gre za tuje državljane, turiste ali zdomce, za katere je Slovenija predvsem tranzitna dežela.
Matej Lahovnik, vodja poslanske skupine Zares, v Dnevniku

Posledice bodo katastrofalne, žal pa se jih bomo zavedali šele po volitvah, ko bo resna škoda že narejena.
Tone Anderlič, poslanec LDS, v Dnevniku

Poslanska skupina SLS v danem trenutku ne pozna predloga sprememb predmetnega zakona, ki bo podlaga za uresničitev načrta uvedbe cestninjenja z vinjetami. Odločitev o podpori omenjenim zakonskim spremembam bomo tako v poslanski skupini sprejeli na podlagi utemeljitev za te spremembe.
Josip Bajc, poslanec SLS, v Financah

V tem trenutku še nimamo izračunov, zato želimo biti pri tem zelo previdni. Vemo namreč, da se danes pobere le dve tretjini vseh prevoženih kilometrov po avtocesti, kar pomeni, da gre za razmeroma slab izkupiček. Če bi izračuni pokazali, da bi z vinjetami priteklo za “nianso” manj denarja za odplačevanje Darsovih posojil, bi bili v naši poslanski skupini zelo zadržani. Ker nimamo izračunov in ker ne vemo, kakšne bodo cene vinjet, želimo imeti zagotovila, da bo sistem financiranja gradnje avtocest vzdržen.
Jože Horvat, vodja poslanske skupine NSi, v Financah

Objavljeno pod slovenija | | |