Železnico je treba privatizirati. »Investitor je zelo dobrodošel, prej ko pride, bolje bo,« je pred nekaj dnevi izjavil avstrijski podkancler Wilhelm Molterer. V Avstriji želi imeti »profesionalen blagovni in potniški promet v zasebni lasti,« infrastruktura pa mora še naprej ostati v lasti države in avstrijska železnica (ÖBB) je vsekakor najpomembnejše infrastrukturno podjetje v državi. Med takšna podjetja sodijo tudi Telekom Austria, pošta in nacionalna letalska družba AUA. S to napovedjo je podkancler, ki je iz ljudske stranke (ÖVP), dodatno razjezil koalicijsko socialdemokratsko stranko (SPÖ). V tej stranki so namreč pripravljeni delno privatizirati le blagovni del železniškega prometa, potniški promet in infrastruktura pa da morata ostati v lasti države.

Razprave o privatizaciji ÖBB je sicer odprl predsednik nadzornega sveta podjetja Horst Pöchhacker, Molterer jo je v pogovoru za časopis Presse samo nadaljeval. Železniški sindikat se je na njegove izjave takoj odzval z opozorilom, da je predsednik uprave železnice Martin Huber sredi lanskega leta dejal, da bodo ÖBB šele čez dve ali tri leta zrele za prodajo. Predsednik sindikata Wilhelm Haberzettl je prepričan, da skuša ljudski podkancler z napovedjo privatizacije železnice, ki v vladnem programu ni predvidena, samo preusmeriti pozornost. Vodstvo podjetja, ki je blizu ljudski stranki, naj bi namreč po besedah vodje sindikata zapravilo 100 milijonov evrov, računsko sodišče pa ima pripombe glede prodaje železniških nepremičnin. Prah je v Avstriji dvignil tudi podatek, da je menedžer na železnici leta 2006 v povprečju zaslužil več kot kancler Alfred Gusenbauer (SPÖ).

Se pa Martin Huber letos spet hvali z rekordnim poslovnim izidom, ki so ga avstrijske železnice dosegle v letu 2007. Po njegovih besedah so v primerjavi z letom 2006 povečale število prepeljanih potnikov za 2 odstotka oziroma za 6 milijonov na 450 milijonov. Prevoz blaga je hčerinsko podjetje Rail Cargo povečalo za pet odstotkov na 97 milijonov ton. Promet so avstrijske železnice lani v primerjavi s predlani povečale za 5 odstotkov oziroma za 300 milijonov evrov na 5,7 milijarde evrov. Dobiček je lani dosegel 78 milijonov evrov, kar je več kot enkrat več kot leta 2006, ko ga je bilo 32 milijonov evrov.

Kritiki pravijo, da se predsednik uprave železnic ne bi mogel pohvaliti s tako uspešnimi rezultati, če ne bi dobival denarja iz državnega proračuna. Avstrijski davkoplačevalci mu subvencionirajo vozovnice za šolarje in vojsko, tudi za prevoz tovornjakov z vlakom (oprtni vlak) Huber dobi nakazan denar iz proračuna. ÖBB proge gradi s posojili, ki jih najame z državnim poroštvom, za plačilo obresti spet seže v žep davkoplačevalcem. Huber priznava, da bi brez pomoči države avstrijske železnice lahko financirale le 30 odstotkov investicij.

Avstrijske železnice hkrati nakupujejo železniška podjetja v tujini. Cilj ŐBB je, razlaga šef Huber, v prihodnjih letih v Vzhodni in Jugovzhodni Evropi postati številka ena. Prek hčerinske družbe Rail Cargo Austria ima ÖBB že široko mrežo logističnih podjetij v Vzhodni Evropi. Lani v jeseni je za 400 milijonov evrov prevzel tovorni del madžarskih državnih železnic MAV Cargo. Madžarski minister za gospodarstvo in promet Janos Koka, madžarski minister za gospodarstvo in promet, pravi, da so Avstrijce izbrali zato, ker so bili pripravljeni med tremi ponudniki plačati najvišjo ceno. Februarja letos so prišle v javnost informacije, da je avstrijska železnica za lobiranje, da bi bila njena ponudba izbrana kot najbolj ugodna, odštela 7,1 milijona evrov, pa še madžarske politike naj bi s tem denarjem podkupovali. V ÖBB seveda zavračajo obtožbe, da so protizakonito lobirali in podkupovali.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |