Bo Dars že letos tudi obnovo avtocest financiral s krediti?
darja, sreda, 19. marec 2008Avtocestna družba Dars bo letos za odplačilo posojil in obresti potrebovala 126,37 milijona evrov, to je 20 milijonov evrov več kot lani. Za obresti za posojila, ki jih je najela za avtoceste, ki so že v uporabi, bo morala letos plačati 64,03 milijona evrov (lani 47 milijonov evrov), glavnice pa mora vrniti za 62,34 milijona evrov starih posojil (lani 59 milijonov evrov). Za obnovitvena dela in naložbe v obstoječe omrežje Dars letos potrebuje 60,72 milijona evrov, piše v predlogu letnega načrta razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008, ki ga je vlada poslala v potrditev v državni zbor. To so stroški, ki jih Dars do zdaj pokrival s cestnino. Letos pa očitno ne bo več tako, ampak bo obnove avtocest financiral z posojili.
V predlogu letnega programa je vlada namreč predvidela, da se bo Dars letos na novo zadolžil za 544,2 milijona evrov, od tega bo del denarja od 234 milijonov evrov in od 126,8 milijona evrov med drugim porabil tudi za obnavljanje avtocest.
Za nemoteno izvajanje Letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008 je potrebno sprejeti nov zakon o soglasju in poroštvu za gradnjo avtocestnih odsekov iz Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Zakon o soglasju in zakon o poroštvu za najetje posojil in izdajo dolžniških vrednostnih papirjev je potrebno sprejeti v skupni višini 544,20 mio EUR, in sicer:
· za avtocestne odseke, ki so se začeli graditi v letu 2007 in so potrjeni v LPRO 2007, za obnavljanje avtocest, za sistem za nadzor in vodenje prometa 126,80 mio EUR
· za avtocestne odseke, pri katerih je prišlo do izpada virov financiranja, zaradi usklajevanja porasta cen pri dolgoročnih pogodbah (preračun iz nivoja cen december 2002 na december 2006 za 14,1%) v višini 126,30 mio EUR
· za avtocestne odseke pri katerih je prišlo do spremembe finančnih konstrukcij (razlog je v povišanju investicijske vrednosti odsekov ter nižjem deležu namenskih sredstev) v višini 57,00 mio EUR
· za avtocestne odseke, ki se bodo začeli graditi v letu 2008, za obnavljanje avtocest, za sistem za nadzor in vodenje prometa, za navezovalne ceste, za zaključna dela na avtocestah, pripravo projektne dokumentacije za odseke po letu 2008, odkupe zemljišč in drugih nepremičnin za odseke po letu 2008, nov elektronski cestninski sistem ter ostale postavke v višini 234,00 mio EUR
Za izvedbo letošnjega programa bo Dars potreboval 941,16 milijona evrov. Od tega dobi samo 15,5 milijona evrov iz državnega proračuna, čeprav bi jih v skladu z resolucijo o nacionalnem programu iz leta 2004 moral dobiti 178,3 milijona evrov. Vlada računa, da bo del razlike, 103,72 milijona evrov, pokrila Evropska unija z denarjem iz kohezijskih skladov, a še vedno si bo Dars moral 74,6 milijona evrov, ki jih nima na voljo v proračunu, dodatno izposoditi.
Posojil bo Dars letos črpal za 589 milijonov evrov, od tega jih je za 175,8 milijona evrov že najel. Večino tega denarja, 169 milijonov evrov, si je izposodil pri Evropski investicijski banki. Na novo pa bo najel 413 milijonov evrov posojil. Koliko cestnine bo Dars letos zbral, v predlogu letnega programa izrecno ne piše, vlada pa bo po neuradnih virih že jutri za drugo polovico leta spremenila sistem cestninjenja oziroma uvedla letne in polletne vinjete. Naveden je le podatek, da bo od koncesijske dajatve, ki zajema del prihodkov od cestnine, zbral 124,6 milijona evrov. To je 1,8 milijona evrov manj, kot bo moral odplačati zapadlih glavnic in obresti za posojila, ki jih je najel v preteklih letih. Ker za plačilo te razlike Dars ne bo imel denarja, vlada v letnem programu predvideva, da bo ta dolg poplačal z novim posojilom. Vlada pojasnjuje, da je refinanciranje, tako se strokovno imenuje plačilo starega posojila z novim posojilom, predvideno v zakonu o Darsu, »če koncesijska dajatev ne pokriva obveznosti iz servisiranja dolga«.







“Avtocestna družba Dars bo letos za odplačilo posojil in obresti potrebovala 126,37 milijona evrov, to je 20 milijonov evrov več kot lani. Za obresti za posojila, ki jih je najela za avtoceste, ki so že v uporabi, bo morala letos plačati 64,03 milijona evrov (lani 47 milijonov evrov), glavnice pa mora vrniti za 62,34 milijona evrov starih posojil (lani 59 milijonov evrov).”
Nikjer ne najdem linka oz. vira za te podatke. Lahko posreduješ?
Tu je link na Poročevalec DZ, v katerem je objavljen predlog plana, drugje ga nisem našla
http://www.dz-rs.si/index.php?id=374&unid=PUB|ECA55328A6A50CFBC125740A00465F58
> od koncesijske dajatve, ki zajema del prihodkov od cestnine,
> zbral 124,6 milijona evrov
Drži. Na štirideset straneh je ta postavka obdelana praktično v eni vrstici. Se da zvedeti, koliko je DARS iz te postavke dobil lani (in kako so ocenili trend za letos)? In koliko odpade na osebne avtomobile, koliko pa na tovornjake? Morda še ocena turističnih organizacij koliko turistov je plačalo za deset kilometrov ceste pri Šentilju in koliko jih je prevozilo celo avtocesto do morja? Brez kakršnihkoli podatkov mahati s povečanjem zaslužka z vinjetami se mi zdi very very fishy, da ne rečem kaj bolj krepkega.
@IgorĐ
Iz poslovnega poročila Darsa za leto 2006 (za lansko leto ga še ni na spletu) izhaja, da je v letu 2006 prevozilo cestninske postaje nekaj manj kot 72 milijonov vozil, leta 2005 pa 65,5 milijona vozil. Med vozili, ki so prevozila cestninske postaje, je bilo 42 odstotkov osebnih vozil in motornih koles s plačilom cestnine na postaji, 36 odstotkov pa je dosegel delež osebnih avtomobilov, ki imajo tablico ABC. Težkih tovornjakov je bilo 11 odstotkov vseh vozil, ki som plačala cestnino.
Dars je po podatkih iz poslovnega poročila v letu 2006 pobral 36 milijard tolarjev (slabih 152 milijonov evrov) cestnine, v letu 2005 pa 33 milijard tolarjev (139 milijonov evrov).
Povečanje prihkodkov je vodstvo Darsa utemeljilo s povečanjem prometa, zlasti osebnih vozil za 9 odstotkov in težkih tovornjakov za 11 odstotkov glede na leto 2005.
poslovno poročilo je mogoče najti tukaj:
http://www.dars.si/doc/DARS_lp_2006_SLO-Z.pdf
Na spletni strani Slovenske turistične organizacije imajo samo podatke koliko turistov je od kod prišlo v Slovenijo in koliko je bilo nočitev, katere zanimivosti so obiskali.
O, najlepša hvala Darja. Podatki so res izčrpni. Na DARS-ovi strani
http://www.cestnina.si/?id=197
piše, da so cestnine za težke tovornjake nekje štirikratnik cene za osebno vozilo, tako da je očitno, da vsa kombinirana in tovorna vozila skupaj plačajo manj cestnine kot osebna vozila (in motorji).
Ocena pri eksponentnem naraščanju je tako 152/139=1,0935 –> 9,35% rast prihodkov na leto. Za leto 2008 torej 181 milionov evrov.
Če bi država res prodala milion vinjet (komu le), bi iztržila 55 milionov evrov, kar pa je precej manj kot polovica zgornjega zneska.
Najbolj pa je bistroumen sklep, da je do poškodb v Trojanskem tunelu prišlo zaradi divjanja vozil skozenj, ki je nastalo zaradi precej večjega prometa od načrtovanega, zato je zdaj treba z zmanševanjem stroškov za cestnine povečati število osebnih vozil skozenj. (Če imaš okoli sebe cel kup vozil, valjda voziš hitreje. In tovornjaki verjamem da isto.)
No, “živi bili pa vidjeli”.