‘Ko sem od daleč gledal na to ministrstvo,’ je v pogovoru za Objektiv pred tremi tedni dejal prometni minister Radovan Žerjav, ’sem ga mogoče malo podcenjeval, ko pa sem ga prevzel, sem videl, da so stvari kompleksne in da zahtevajo več kot celega človeka. Pritisk, tudi vas medijev, je velik.’ Res je, Žerjav (39) je lani jeseni ‘padel’ v zgodbo, ki se je začela že, ko je komaj prišel s fakultete v prvo službo. A stvari so nazlic spolzkemu betonu v trojanskih predorih, podražitvam šentviškega predora ali spodletelemu razpisu za gradnjo letališkega stolpa vendarle zapletene zgolj toliko, kolikor je pač že ‘od daleč’ kompleksno ministrstvo z enim največjih proračunov, pristojnim za državni podjetji z največjimi javnimi naročili oziroma izgubo ter morda edinim podjetjem, ki si zasluži ’status’ nacionalnega interesa. Podcenjevati prometno ministrstvo, čeprav le ‘mogoče’?

Nekdanji pomočnik direktorja Nafte Lendava za tehnične zadeve in direktor Nafte Biodizel si očitno niti približno ni predstavljal, v kaj se spušča, ko se je odzval klicu stranke, ki je potrebovala zamenjavo za ministra. Medtem se je Žerjav marsičesa naučil, med drugim tega, da ne pritiskajo samo mediji. In kakor je videti načelen in odkrit, je tudi Žerjav tudi spodoben. Kdo tudi pritiska, ne pove. Pa ne bi bilo odveč vedeti. Ta teden, denimo, kdo bi od njega rad uvedbo cestninskih vinjet. Ko je 10. septembra lani ministrski kandidat Žerjav nastopil pred matičnim državnozborskim odborom, je namreč med drugim dejal:

Dotaknil bi se uvedbe elektronskega cestninskega sistema. Kot veste je vlada v mesecu juliju sprejela popravljen akcijski načrt uvedbe elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku s pogoji interoperabilnosti, kjer zasledujemo oziroma bomo zasledovali … osnovno vodilo pri tem je, da se plačuje cestnina glede na prevoženi kilometer. Dejstvo je, da v tem trenutku zajamemo približno 60% do 70% vsega prometa z obstoječim sistemom cestninjenja. Sam projekt naj bi tekel v dveh fazah, v prvi fazi seveda zajem v prostem prometnem toku na cestninskih cestah za tovorna vozila največje dovoljene mase nad 3 in pol ton, na osnovi satelitske tehnologije, v naslednji fazi pa še za vsa ostala vozila.

Osnovno vodilo, je dejal Žerjav in se pri tem skliceval na akcijski načrt vlade, je plačevanje cestnine po prevoženem kilometru. Kaj se je v dobrih štirih mesecih spremenilo, da je cestnino po prevoženem kilometru minister Žerjav pripravljen zamenjati z vinjetami? Zakaj minister, ki ve, da se s prilivi od cestnin ne financira samo servisiranje Darsovih kreditov, ampak tudi vzdrževanje avtocest, slednjega ne omenja, ko govori o tem, kaj bi morala cena vinjete ‘pokriti’?

Ni verjetno, da bi vinjeta zrasla na Žerjavovem zelniku. Tudi to, da je, recimo, Franc Slak še vedno predsednik nadzornega sveta Darsa, ni ministrova želja. Nasprotno, njegova želja je, da Slak odide. Žerjavu prav tako ni všeč, da še zdaj ni jasno, kdo bo plačal popravilo cestišč v trojanskih predorih in to, da je prometno ministrstvo v pogovorih z Deutsche Bahn zgolj statiralo. Veliko bolj in manj kompleksnih stvari se torej iz dneva v dan dogaja mimo ministra, ko pa se mu vendarle posreči uveljaviti svojo voljo, je to videti precej nenavadno. Kakor v primeru Srečka Janše, direktorja Kontrole zračnega prometa, ki je na Žerjavovo zahtevo odstopil zaradi domnevne napake svojega uslužbenca. Janša očitno ni imel telefona s pravo številko.

Vinjete, čeprav je o njih spregovoril šele Žerjav, so prav tako del dolge zgodbe. A čeprav si niti sedanji minister niti ta vlada nista izmislila sedanjega načina cestninjenja (in same gradnje avtocest), o katerem ni mogoče reči ničesar dobrega, to ni opravičilo za to, da se en nevzdržen in nepravičen sistem cestninjenja na vrat na nos zamenja z drugim, prav tako nevzdržnim in nepravičnim, povrh pa zelo verjetno še manj donosnim. Če k naraščajočim stroškom servisiranja dolgov Darsa prištejemo še izdatke za vzdrževanje, bi morala biti letna vinjeta po ocenah nekaterih dobro obveščenih virov precej čez 200 evrov. Torej tudi zanesljivo precej nad mejo ‘všečnosti’ volivcem.

A morda bo Žerjav vladi že ta teden predložil drugačno računico. Bolj kot kaj drugega bi z njo potrdil, da se je ob koncu mandata vlade modro izogniti ministrskemu’ izzivu. V letu dni se je pravzaprav težko zameriti medijem, lahko pa vsem drugim.

Objavljeno pod nt, slovenija | | |