Pritiski
Novinarji, naj bodo domači ali tuji, vselej slišijo tisto, kar hočejo. Tako je moral predsednik države Danilo Türk popraviti površnega novinarja iz nemškega tednika Spiegel, ki je njegove besede povzemal po svoje. Beseda je tekla seveda o medijih. In nemški žurnalist je razumel in zapisal, da naj bi Türk dejal, da so novinarji v Sloveniji ‘izpostavljeni ogromnemu pritisku - s strani lastnikov medijskih hiš, s strani politike’. V predsednikovem uradu so nemudoma posredovali pri nemškem uredništvu, kjer so navedbo popravil in zapisal, da je Türk dejal, da so novinarji ‘izpostavljeni določenemu pritisku’. Kako se natančnemu človeku ob taki površnosti ne bi dvignil pritisk. V tem tednu je ‘prvi poskus političnega pritiska na delo pooblaščenca’ doživela tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Odkrila ga je v izjavi poslanca SDS Mira Petka, češ da nekatere njene zadnje poteze vzbujajo utemeljen sum močne politične instrumentaliziranosti. V izjavi za javnost je namreč zapisal, da se pooblaščenka pred letom dni ni oglasila, ko je v javnost prišla informacija, da je Sova pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami na mednarodnemu sistemu zvez posnela pogovor takratnega vodje opozicije Janeza Janše in predsednika hrvaške vlade Iva Sanaderja. Pirčeva je nekdanjega novinarja poučila, da pooblaščenec ni odvisen od politične podpore nosilcev oblasti.

Kršitelji
Ameriški State Department nam je znova povedal, kako smo lani kršili človekove pravice. Najbolj in najtrdovratneje spet pri izbrisanih. Ministrstvo za notranje zadeve odgovarja, da je vlada že našla pravo rešitev za to neprijetnost - ustavni zakon, ki je že v parlamentarni proceduri. Sicer pa bi lahko v ameriški administraciji vedeli, da so si izbrisani za ta položaj sami krivi, ugotavljajo na notranjem ministrstvu, saj si kot državljani druge države niso pridobili dovoljenja za stalno bivanje. Tako tudi prenos iz registra stalnega prebivalstva v evidenco tujcev brez urejenega statusa ni pomenil nobene kršitve, kot nesramno ponavljajo v opoziciji, temveč zgolj vzpostavitev tistega, čemur se v izbornem birokratskem jeziku pravi ‘dejansko stanje kot posledica osamosvojitve in uveljavitve zakona o tujcih’.

Revizija
Lanski predsedniški kandidati so sporočili, koliko jih je stal glas volivca. Največ Mitjo Gasparija, ki je za en krog porabil približno 387.000 evrov, tako da je glas stal kar 1,5 evra. Pri tem je iz lastnega žepa odštel 37.000 evrov. Danilo Turk je za dva kroga porabil nekaj nad 520.000 evrov, Zmago Jelinčič, pa je imel najcenejšo kampanjo, saj je porabil le 26.000 evrov, kar pomeni po dva centa za glas. Najmanj denarja je imela sicer Elena Pečarič, ki je za kampanjo dobila 790 evrov, porabila pa jih je dvakrat več. Lojze Peterle podatkov še ni posredoval, menda pa ima hude finančne zagate, saj ne more plačati vseh računov iz volilne kampanje.

Volitve
Boruta Pahorja bodo do zmage na jesenskih volitvah popeljali ameriški strokovnjaki za politični marketing. Pa ne kateri koli, temveč prvoligaši, ki jih vodi Mark Penn. Človek se v tem trenutku ukvarja predvsem s Hillary Clinton, ki ji težave povzroča njen demokratski predsedniški protikandidat Barack Obama. Penn je do predsedniškega položaja pomagal že njenemu možu Billu, med njegovimi strankami pa so bili tudi Tony Blair, Bill Gates in podobni kalibri. Njegovi strokovnjaki zdaj analizirajo slovenske javnomnenjske raziskave, nato pa se bodo lotili še strategije za volilno kampanjo. Tovrstni nasveti bodo socialne demokrate stali vsaj 100.000 evrov. V SDS pravijo, da bodo predvolilno kampanijo zaupali domačim strokovnjakom, ki menda niso prav nič slabši od tujih.

Objavljeno pod slovenija | | |