Spor o Sredozemski uniji, ki jo predlaga francoski predsednik Nicolas Sarkozy, utegne zasenčiti zasedanje voditeljev članic EU v četrtek in petek v Bruslju. Vse kaže, da bo zvezda zasedanja francoski predsednik in ne predsednik slovenske vlade, ki bo kot prvi voditelj iz nove članice EU vodil zasedanje evropskega sveta. Glavne točke ne bodo lizbonska strategija, podnebne spremembe, razmere na finančnih trgih in varna oskrba z energijo, kar predlaga slovensko predsedstvo, ampak tema, ki jo predlaga Sarkozy, čeprav bo Francija svetu EU uradno začela predsedovati šele julija.

Pri Sredozenski uniji zdaj ne gre več za spor med Sarkozyjem in nemško kanclerko Angelo Merkel, ampak nekatere druge članice EU nasprotujejo predlogu, ki sta ga Sarkozy in Merklova uskladila pred dnevi v Hannovru. Mnenje preostalih članic je ob robu zasedanja sveta za splošne in zunanje zadeve predstavila avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik. Povedala je, da “še čaka na prepričljivo pojasnilo Francije, zakaj sploh potrebujemo nekaj novega”. Po njenih besedah ni smiselno spremeniti samo imena. Sedanja pobuda v obliki Barcelonskega procesa, ki je kot pobuda podlaga za regionalno sodelovanje med EU in državami na jugu Sredozemlja, je povsem ustrezna podlaga za sodelovanje z državami na jugu Sredozemlja. Sarkozy predlaga nadgradnjo tega procesa.

Angela Merkel je s Sarkozyjem v Hannovru sicer uskladila predlog za ustanovitev unije, še zmeraj pa se nemška vlada ni odločila, kdo bo 13. julija v Parizu zastopal Nemčijo. Takrat namreč namerava Sarkozy Sredozemsko unijo slovesno ustanoviti. Zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU dejal, da “Francija še ni dokončno določila dramaturgije prireditve”. Minister trdi, da je Nemčija povabljena. V Hannovru je nemška kanclerka namreč dosegla, da je treba zagotoviti enakopravno sodelovanje vseh 27 članic EU v predlagani Uniji in da ni dopustno skozi stranska vrata z denarjem iz evropskih skladov financirati nove Unijo, s katero bo Sarkozy promoviral svojo državo.

Francoski predsednik si je sicer zamislil, da bi na ustanovitveno slovesnost povabil le sedem članic EU, ki imajo skupno mejo s sredozemskimi državami (Slovenija ni med njimi), pet severnoafriških držav, Sirijo, Libanon, Izrael in Turčijo. Predstavniki preostalih članic EU bi bili povabljeni v Pariz šele naslednji dan, da bi formalno potrdili novo Unijo. Nemški zunanji minister “ni želel špekulirati” ali bo na zasedanju evropskega sveta četrtek zvečer večina voditeljev držav članic EU podprla predlog, ki ga bosta predstavila Sarkozy in Merklova.

Izvedenec Evropskega centra za politične študije (CEPS) Michael Emerson v analizi, ki jo je pravkar objavil, navaja, da poskuša francoski predsednik Sredozemsko unijo dejansko ponuditi Turčiji kot tesnejše sodelovanje na regionalni ravni namesto članstva v EU. Kljub temu predloga za njeno ustanovitev ne gre zavreči, saj lahko prinese tudi precej dobrega.

President Sarkozy’s proposed Union for the Mediterranean (or UMed) has so far been poorly conceived and, to say the least, awkwardly presented politically. However this does not mean that nothing good can come of it. The Barcelona process and its confusing combination with the European Neighbourhood Policy (ENP) have been neither a disaster nor a brilliant success. There is a case for streamlining a single European Mediterranean policy, rationalising and properly integrating Barcelona, the ENP and some new elements of the regional initiative that France is proposing.

Sredozemska unija je le eden od številnih sporov med Francijo in Nemčijo, odkar je v Parizu na oblasti Nicolas Sarkozy. Kmalu po dogovoru o Sredozemski uniji v Hannovru je francoski predsednik poslal v Berlin že novo neprijetno novico. Nemcem namerava izmakniti proslavo ob 60. obletnici Nata, iz Berlina jo želi preseliti v Pariz.

Objavljeno pod svet | | |