* Prvo predavanje pri predmetu Globalisation and International Trade na Ekonomski fakulteti v Ljubljani za tuje študente v okviru Erasmus/Socrates mednarodne izmenjave. Predavanja so v angleškem jeziku.

Globalizacijo lahko opredelimo kot:

• globalno horizontalno in vertikalno integracijo gospodarskih aktivnosti,
• globalno integrirane sisteme proizvodnje in potrošnje,
• spodbujene z informacijsko revolucijo, finančno integracijo, liberalizacijo zunanje trgovine in notranjegospodarsko deregulacijo,
• z do zdaj najvišjo stopnjo mednarodne mobilnosti blaga, storitev, kapitala in ljudi,
• z močno mednarodno soodvisnostjo svetovnih dogodkov.

Globalizacija, kot jo lahko opazujemo danes, ni nekaj novega, je le višja, bolj intenzivna oblika svetovne soodvisnosti, kot smo jih poznali v preteklosti. Ločimo lahko vsaj tri zgodovinske stopnje globalizacije:

• Globalizacija 1.0: Od odkritja Amerike (1492) do začetkov industrijske revolucije v V. Britaniji (1800). Glavni igralec so bile države.
• Globalizacija 2.0: Od 1800 do 2000. Značilnosti prve polovice obdobja so začetek industrijske revolucije po odkritju parnega stroja, padec transportnih stroškov in vzpon železnice. Drugo polovico obdobja zaznamuje informacijska revolucija (od telegrafa, telefona, računalnikov do optičnih kablov in svetovnega spleta), ki je dramatično znižala stroške tele - komuniciranja in (elektronskega) poslovanja. Glavni igralec so multinacionalna podjetja.
• Globalizacija 3.0: Po letu 2000. Glavni igralci postanejo posamezniki, kot kreativni posamezniki in zahtevni informirani potrošniki, ki so mobilni znotraj držav, mednarodnih skupnosti (EU) in globalno.

Glavni »driverji« oziroma nosilci globalizacije so

• Globalizirani trgi in proizvodnja

• kot rezultat znižanih trgovinskih ovir
• in spodbujena s tehnološkim napredkom,

• IT revolucija (telekomunikacije in računalniki), ki omogoča širjenje informacij, idej in finančnih transakcij hitro in poceni prek velikih razdalj,
• Izboljšanje transportnih tehnologij, ki je zmanjšalo svet s povečanjem hitrosti povezav in njihovo cenovno ugodnostjo).
• Internet in svetovni splet kot skoraj zastonj globalna knjižnica znanja, informacij in podatkov.

Globalizacija sveta – t.j. prosta trgovina in prosto gibanje kapitala in ljudi, znižanje stroškov in cen, prost pretok informacij in vzorcev potrošnje ipd. – pa nima samo pozitivnih lastnosti. Globalizacija s seboj prinaša številne ekonomske in družbene implikacije, kar seveda nujno razdeljuje mnenja in mišljenja ljudi in raziskovalcev o njej. Najbolj popularna prepričanja o globalizaciji so:

• Globalizacija je pravična,
• Globalizacija je igra z ničelno vsoto,
• Globalizacija je trg, prosta trgovina,
• Globalizacija je somrak majhnih držav,
• Globalizacija uničuje delovna mesta in znižuje plače doma,
• Globalizacija uničuje okolje,
• Globalizacija pomeni erozijo nacionalne suverenosti in nadvlado multinacionalk.

O podrobnostih posameznih točk bo več govora v okviru posameznih tematskih predavanj.

Pripravljeno na podlagi knjig:
Friedman, T.L. (2000), Lexus and the Olive Tree, Anchor Books.
Stiglitz J. (2003), Globalization and Its Discontents, W.W. Norton.
Wheelan C. (2002), Naked Economics, Ch. 1 & 11, W.W. Norton.

Objavljeno pod slovenija | | |