Izobraževalni sistemi v večini članic EU temeljijo na praksah in teorijah, ki so zastarele. Čeprav so oblasti možnosti in strukturo izobraževanja postopno razširile, se v praksi bolj ali manj niso spremenile. Glavno ozko grlo izobraževalnih sistemov v večini članic EU je monopol. Učenci in študenti nimajo izbire, učitelji morajo slediti zahtevam iz kurikula. Enako kot pri gospodarskih monopolih so potrošniki, ki so v tem primeru učenci, homogena skupina, ki imajo za vse svoje potrebe in pričakovanja na voljo le en pedagoški pristop. Toda šole morajo biti sposobne izpolniti potrebe vsakega posameznega otroka na način, da je zanj učenje spodbuda in doživetje, pravi nekdanji švedski minister za izobraževanje in znanost Per Unckel, ki je izvedel korenite reforme švedskega izobraževalnega sistema.

Sweden has a system that other countries might find worth studying. Its schools are financed by local communities and work within the framework of a national curriculum designed by parliament and government. These rules are for everyone to follow.

Posebnost švedskega šolskega sistema je, da si šole med seboj konkurirajo. Vsakdo - starši, učitelji, podjetja - lahko zaprosi za dovoljenje oziroma licenco za odprtje šole. Licence izdaja nacionalna komisija, pogoj za pridobitev licence je, da mora šola izpolniti nacionalne cilje in imeti mora ustrezno finančno zaledje. Zasebni šoli ni treba obvezno ponuditi več kot učencem ponujajo javne šole. Zaradi tega niso dopolnilo javnim šolam, ampak alterantiva. Občine morajo zasebnim šolam na svojem ozemlju plačati enak znesek denarja oziroma dati enak vavčer na študenta kot javnim šolam. Šole, ki dobijo vavčerje, ne smejo zaračunavati dodatnih šolnin.

Ko so Švedi ta sistem uvedli v začetku 90. let prejšnjega stoletja, je bilo ustanovljenih veliko zasebnih šol. Večinoma so jih ustanovila združenja staršev in učiteljev, največkrat z drugačno filozofijo poučevanja oziroma pedagoškega dela. Kasneje so postale pomembne šolske verige, ki so jih ustanovila podjetja. Uvedba zasebnih šol je zaradi konkurence zahtevala reformo javnih šol, poleg tega imajo zasebne šole boljše prijeme za ukvarjanje z učenci, ki imajo učne težave.

The variety of schools has increased throughout Sweden. The voucher system means that all students, irrespective of family income, can attend non-public schools. Even in rural areas there is now a wide choice of schools and it seems that the overall quality of Swedish schools has benefited from competition. The very existence of non-public schools has created a demand for reform also of public schools. If there is a difference, it also seems that non-public schools often are better at dealing with children with learning problems.

Per Unckel med izkušnjami švedskega sistema, ki bi jih druge članice pri reformi svojih šolskih sistemov lahko upoštevale, izpostavlja tri. Reformo je izvedel na podlagi javnega in tržnega sistema, reforma je bila splošna, s tem, da javnim šolam ni bilo treba pridobiti licence. Reforma je zajela vse učence.

Jasno je, da je oziroma mora biti politika znanja več kot le izobraževanje in več kot le raziskovanje. Politika znanja mora zajeti vse od vrtca do prenosa znanja z univerz v podjetja. Temeljni pogoj za to je dovolj veliko investiranje v raziskave in razvoj in Švedska za to glede na delež BDP zagotovi več kot druge članice EU. Vendar investiranje v raziskave in razvoj nič ne koristi, če ni zagotovljen prenos znanja z univerz in raziskovalnih ustanov v podjetja. V Evropi ta prenos običajno pomeni le organizacijsko povezavo med univerzami in podjetji. Ta povezava je pomembna, a ni dovolj, treba jo je vključiti v splošen poslovni sistem, kjer je uspeh nagrajen in kjer neuspeh ne pomeni človeške in finančne katastrofe, v svojem prispevku v reviji Europe’s world navaja Unckel.

Za študente mora biti visokošolsko izobraževanje enako zahtevno kot vidijo svojo poklicno kariero. Univerze seveda morajo razvijati kritično razmišljanje, vendar to ne sme biti izgovor za premajhne zahteve do vsakega posameznika.

Higher education has to be taken seriously. Students have to see their life at university as demanding as their professional career will be. Yes, it is true that the university years should also be seen as a time to develop critical thinking, and as a value in itself. But this should not be an excuse for too little individual effort. Governments should offer students possibilities that are in tune with the demands of the knowledge society. In many European countries, university policies are not tailored for such needs and are far too much a heritage of yesterday.

Tudi poklicno izobraževanje je treba nadgraditi in razviti v skladu s sodobnimi potrebami. V usposabljanje je treba vključiti podjetja.

When it comes to basic vocational training, there are European traditions that could be developed in line with modern realities. But a potential conflict would have to be resolved between involving companies in improving training and their more immediate concerns to use their time and other resources effectively.

Seveda ima vsaka država svoje posebnosti, zaradi tega švedskega sistema ni mogoče preprosto prekopirati. Lahko pa pomaga pri odločanju o spremembah in prilagoditvah šolskega sistema. V Sloveniji kljub številnim reformam, ki so jih izvajale vlade vključno s sedanjo, zgleda še nimamo ustreznega izobraževalnega sistema. Predsednik gospodarske zbornice Zdenko Pavček je, denimo, v pogovoru za Dnevnikov Objektiv med problemi, s katerimi bi se takoj morala začeti ukvarjati prihodnja vlada, navedel tudi “zgrešen šolski sistem, v katerem izobražujemo nezaposljive kadre”.

Objavljeno pod kultura in šolstvo | | |