Topi kot 10. tedna
vojko, sobota, 8. marec 2008Glede srečanj privatnih oseb z drugimi privatnimi osebami pa prav tako ne bi želel komentirati. Nič od tega, kar se špekulira in kar naj bi se dogajalo nekje po mojem naročilu ali po naročilu vlade, ni res. Bilo bi … Jaz vendarle predlagam, da tisti, ki pišejo takšne neumnosti, preberejo svoje lastne zapiske izpred nekaj dni. Najprej so trdili, da je bila akcija politično motivirana, zdaj pa trdijo, da je pravzaprav vlada vpletena v to zadevo in da lovi sama sebe. Torej, tisti, ki se izgovarjajo, naj se odločijo za eno smer izgovora, da bodo vsaj kredibilni. /…/ Torej, jaz sem vedno zelo presenečen, ko slišim te stvari ali jih preberem. Torej gre za mladega, sicer zelo sposobnega človeka, ekonomista, na začetku kariere, ki pa nikoli ni bil na nobenem položaju, kjer bi lahko počel, ali pa odločal o vsem tem, kar se mu prideva. Pravzaprav ne vem, od kod toliko domišljije. To bi bil čudež, da bi nekdo pri 24 letih počel vse to, kar se mu dejansko zdaj pripisuje.
Janez Janša, predsednik vlade, na tiskovni konferenci
Prodaja Telekoma na stranskem tiru. Kaj zdaj?
jože p. damijan, sobota, 8. marec 2008* Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu.
Ponedeljkova odločitev komisije za prodajo Telekoma, da Telekoma ne proda nobenemu izmed preostalih dveh od začetnih enajstih ponudnikov, je marsikomu z radostjo napolnila srce. Delu opozicije, ker si obeta nadaljevanje državnega kapitalizma, politično kadrovanje in ohranjanje dobaviteljskih navez prijateljskim družbam. Vladni koaliciji, ki ji je ljudski kapitalizem blizu (SLS) ali pa nanj stavi svojo politično prihodnost (SDS, NSi). Finančnim naložbenikom, ker si obetajo ugodno plasiranje naložb v sedanji ne prav živahni situaciji na trgih. Ter širši javnosti, ki je malce proti privatizacijam zaradi zaradi vgrajenega socialističnega sindroma »vse je naše«, malce pa zaradi špekulacij, da bo drobtinica privatizacijske premije priletela tudi do njih.
Objavljeno pod gospodarstvo |
|
| 17 odzivov »
Je EU za raziskave in razvoj sploh določila prave cilje
darja, sobota, 8. marec 2008Da uspešno vlagajo davkoplačevalski denar v raziskave in razvoj in spodbujajo podjetja pri razvoju novih izdelkov in storitev z večjo dodano vrednostjo, da jim pomagajo pri odpiranju novih delovnih mest, se hvalijo politiki na ravni EU in v vladah držav članic v zadnjih dveh letih. Izvedenec bruseljskega raziskovalnega inštituta Bruegel Bruno van Pottelsberghe v svoji pravkar objavljeni študiji izhaja iz vprašanja, ali so sploh postavili prave cilje. Naredili so veliko manj, kot so obljubili in se zavezali. Dve glavni zavezi so potrdili v okviru lizbonske strategije: povečati vlaganja v raziskave in razvoj do leta 2010 na 3 odstotke BDP, od tega morajo javna vlaganja države doseči 1 odstotek, vlaganja zasebnih podjetij pa 2 odstotka BDP.
Objavljeno pod znanost in tehnologija, gospodarstvo |
|
| 5 odzivov »





