Rekorden program Darsa in vprašljiv vir za odplačilo kreditov
darja, petek, 7. marec 2008Rekorden proračun je vlada z letnim načrtom za vzdrževanje in gradnjo avtocest odobrila avtocestni družbi Dars. Dovolila ji je, da bo letos za gradnjo in obnove avtocest smela porabiti 832 milijonov evrov, kar je 13 odstotkov več kot lani. Za pokritje obveznosti, med katere sodi tudi odplačevanje posojil, pa bo Dars imel letos na voljo 935 milijonov evrov, od tega si bo 575 milijonov evrov izposodil. Po podatkih člana uprave Darsa za finance Jana Žana Oplotnika je avtocestna družba že zdaj zadolžena za 3,5 milijarde evrov, edini vir za odplačilo posojil pa so cestnine.
Prometni minister Radovan Žerjav, ki je ob predstavitvi letnega programa gradenj in obnov avtocest omenil, da se je vlada odločila spremeniti cestninski sistem tako, da bo za osebna vozila uvedla vinjete, tovornjake pa bo Dars smel še naprej cestniniti po sedanjem sistemu, dokler ne bo vse nared za uvedbo satelitskega cestninjenja, je zagotovil, da bo avtocestna družba svoja posojila lahko vračala, ker je bil to “prvi pogoj”, ki je moral biti izpolnjen, da je vlada potrdila sklep o spremembi cestninskega sistema.
Minister me ni prepričal. Če bi bilo res, da je vlada odločala na podlagi zagotovila, da Dars po novem ne bo pobral manj cestnine kot zdaj, bi o spremembi cestninskega sistema odločila na podlagi natančnega izračuna in ne bi preverjala, po kakšni ceni so vinjete pripravljeni kupiti volivci oziroma vozniki in kje bi se vozili brezplačno. Kako so vse natančno premislili in preučili več različic in rešitev, kako mislijo na Darsove dolgove, kakor zagotavlja minister, če pa posredno hočejo od voznika izvedeti, koliko je pripravljen plačati? Kako pa vlada ve, da bo Dars po novem sistemu lahko pobral dovolj cestnine, če nima narejenih zanesljivih izračunov. Dars ima podatke, koliko cestnine pobere od tovornjakov in koliko od voznikov osebnih vozil, prav tako ve, koliko je med vozniki osebnih vozil rednih uporabnikov, ker imajo tablico ABC. Dars po Oplotnikovih podatkih zdaj od voznikov osebnih vozil in tovornjakov na leto pobere 200 milijonov evrov cestnine.
Znesek, ki ga je treba zbrati, je znan, zato ni nikaršnega razloga, da minister Žerjav ni mogel razkriti nikakršnih zneskov. Čudno je tudi, da prometno ministrstvo s predlogom o spremembi cestninskega sistema ni seznanilo ne ministrstva za finance, ki ima na skrbi državno blagajno v katero bo treba seči, če bo avtocestni družbi zmanjkalo cestnine za vračilo kreditov, ne Darsa.
Če cestninskega sistema za tovornjake ne namerava spreminjati, se vladi tudi z evropsko komisijo ni treba usklajevati. Na ravni EU velja le specialna direktiva za cestninjenje tovornjakov, za cestninjenje osebnih vozil je edina omejtiev le 12. člen splošne pogodbe EU, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo na podlagi državljanstva oziroma države, kjer je vozilo registrirano. To pomeni, da država članica ne sme uvesti le letnih vinjet, ampak mora ponuditi tudi vinjete za krajše obdobje, da vozniki, ki pridejo v državo le enkrat ali nekaj krat na leto, ne plačajo enako kot domači vozniki, ki se po avtocestah vozijo vse leto. Avstrijci morajo zaradi tega imeti v ponudbi desetdnevne in dvomesečne vinjete. Radovan Žerjav zagotavlja, da je uvedba vinjet le začasna. Z enakim argumentom so jih Avstrijci uvedli leta 1997.
8 odzivov na “Rekorden program Darsa in vprašljiv vir za odplačilo kreditov”
- 1 Pingback on marec 7th, 2008 at 10:03
“Če bi bilo res, da je vlada odločala na podlagi zagotovila, da Dars po novem ne bo pobral manj cestnine kot zdaj, bi o spremembi cestninskega sistema odločila na podlagi natančnega izračuna in ne bi preverjala, po kakšni ceni so vinjete pripravljeni kupiti volivci oziroma vozniki in kje bi se vozili brezplačno.”
Tega pomisleka pa ne razumem. Preverjenje tega, koliko so vozniki pripravljeni plačati za vinjeto, je namreč sestavni del natančnega izračuna.
Ker minister Žerjav že ima podatke za to, da naredi natančen izračun, in ve, koliko je treba zbrati, da bgo Dars lahko odplačal kredite, ne vidim razloga, zakaj ni že takoj povedal, da se je vlada odločila uvesti vinjete po takšni ceni za letno vinjeto, takšni ceni za tedensko in takšni za mesečno. Na podlagi tablic ABC mora vedeti, koliko je rednih uporabnikov avtocest, ve, koliko cestnine Dars zdfaj pobere od voznikov osebnih vozil na posameznih cestninskih postajah, ima ocene, koliko voznikov obvozi cestninske postaje. Čez dva tedna za izračun ne bo imel nič več podatkov, kot jih ima zdaj, bo pa imel odziv volivcev.
Še odziv ministra za finance Andreja Bajuka
Za ministra za finance Bajuka je uvedba vinjet načelno stališče, pri čemer je zanj bolj pomembno, koliko bo s tem ustvarjenih prihodkov.
Andrej Bajuk je dejal, da ni v pristojnosti finančnega ministrstva, kakšen sistem bo uvedla država, vendar pa mora ministrstvo zagotoviti takšen sistem, ki bo kril finančne potrebe, ki so jih ustvarili v zadnjih 15 letih, ko je začel delovati avtocestni program. Bajuk pa je še poudaril, da dokončnih izračunov še nima na razpolago.
http://www.rtvslo.si/modload.p.....1204905880
To kar je prigovor je že res izračun mora biti pred nastavitvijo pogovora koliko bo vinjeta zakaj imamamo ministre in seveda parlament ,ki odloča v naši Državi.
FYI:
Povprečnemu dnevnemu komutatorju ( dom-služba-dom) je cestnina v višini med 6 in 7 Eurov za uro prihranka časa primerna. V tem so implicitno zajeti tudi drugi parametri ( varnost, udobnost, ipd).
Minister ve, koliko denarja, je treba zbrati, na podlagi sedanjih cestnin pa ne more vedeti, koliko ljudi bo kupilo katero vinjeto. Koliko katerih vinjet bo prodanih, je odvisno tudi od cene. Zato je treba na novo narediti oceno, koliko voznikov bo avtoceste obvozilo, na novih predpostavkih oziroma, še lepše povedano: z natančnim izračunom, katerega sestavni del je preverjanje sprejemljivosti cene.
P.s.: Občutek imam, da razlagam očitne stvari.
Dejstvo je, da niti prometni minister niti Darsov ljubiteljski finančnik ne vesta, koliko denarja je treba zbrati s cestnino. Oba namreč pripovedujeta zgolj o tem, koliko sredstev bo v letu 2009 šlo za poplačilo Darsovih kreditov in obresti, pozabljata pa, da je cestnina edini vir ne le za vračilo finančnih obveznosti iz kreditov za gradnjo avtocest, ampak tudi za vzdrževanje avtocest. Samo za vzdrževanje avtocest Dars letno porabi po 100 do 170 milijonov evrov. Če je verjeti ljubiteljskemu Darsovemu finančniku in promketnemu ministru, oba izhajata iz zneska okoli 150 milijonov evrov potrebnih sredstev iz cestnine za vračilo kreditov. Od kje se pa bo financiralo vzdrževnaje avtocest?