Naši potomci bodo leta 2050 dobili od nas zelo neprijazne razmere za življenje, če do leta 2030 človeštvo nič ne bo naredilo za zmanjšanje vplivov na podnebje. Ljudi, ki bodo leta 2050 živeli na zemlji, čakajo vročinski valovi, suše, poplave, viharji, ki bodo uničevali ključno infrastrukturo in poljščine, če se bodo povečevali izpusti toplogrednih plinov in se bo povprečna temepratura na zemlji povečala za 1,7 do 2,4 stopinje celzija, piše v poročilu OECD, ki so ga pravkar objavili. Veliko živali in rastlin, ki jih poznamo danes, bo zaradi gradnje vedno nove infrastrukture in širitve polj za kmetijsko pridelavo izumrlo. Samo za pridelavo hrane in bioloških goriv bo človeštvo potrebovalo 10 odstotkov več polj kot danes. Kakovost življenja in gospodarska rast se bosta zmanjšala zaradi izgube biološke raznovrstnosti, ki zagotavlja uravnotežen ekosistem.

Zaradi neustreznega ravnanja bo število ljudi, ki bodo rpeli pomanjkanje pitne vode, povečalo za 1 milijardo na 3,9 milijarde. Ljudje bodo množično zbolevali zaradi onesnaženega zraka, početverilo se bo število ljudi, ki bodo umrli zaradi previsoke koncentracije ozona v zraku, število smrti zaradi drobnih delcev v ozračju pa se bo podvojilo. Proizvodnja kemikalij v državah, ki niso članice OECD, naglo narašča, ni pa na razpolago informacij o nevarnosti kemikalij za okolje in v izdelkih. Najbolj bodo trpeli ljudje v državah v razvoju, ker so manj pripravljene na spremembe in imajo manj možnosti za prilagoditve, piše v poročilu OECD.

Gospodarski in socialni stroški zaradi neukrepanja ali prepoznega ukrepanja so povsod, tudi v članicah OECD, ogromni. Neposredno jih je mogoče izmeriti kot stroške za zdravstvo, posredno pa se kažejo v obliki zmanjševanja prouduktivnosti. Dodatne stroške bo povzročilo še zmanjšanje biološke raznorstnosti (recimo zaradi pretiranega ribolova) in klimatske spremembe.

Šest ukrepov predlagajo izvedenci OECD, ki jih je treba nujno izvesti, da bi preprečili najhujše.

There is a window of opportunity now to introduce ambitious policy changes to tackle the key environmental problems and promote sustainable development. Investment choices being made today need to be steered towards a better environmental future, particularly choices that will “lock-in” energy modes, transport infrastructure and building stocks for decades to come. The following actions are essential:
- Use a mix of complementary policies to tackle the most challenging and complex environmental problems, with a strong emphasis on market-based instruments, such as taxes and tradable permits, in order to reduce the costs of action.
- Prioritise action in the key sectors driving environmental degradation: energy, transport, agriculture and fisheries. Environmental ministers cannot do this alone. Environmental concerns need to be integrated into all policy-making by relevant ministries including finance, economy and trade, and reflected in all production and consumption decisions.
- Ensure that globalisation can lead to more efficient use of resources and the development and dissemination of eco-innovation. Business and industries need to play a lead role, but governments must provide clear and consistent long-term policy frameworks to encourage eco-innovation and to safeguard environmental and social goals.
-Improve partnerships between OECD and non-OECD countries to address global environmental challenges. Brazil, Russia, India, Indonesia, China and South Africa (BRIICS) in particular are key partners given their growing influence in the world economy and increasing share of global environmental pressures. Further environmental co-operation between OECD and non-OECD countries can help spread knowledge and technological best practices.
- Strengthen international environmental governance to better tackle trans-boundary and global environmental challenges.
- Strengthen attention to the environment in development co-operation programmes, and promote more coherent policies.

Članice OECD so v zadnjih letih izvedle kar nekaj ukrepov na področju varovanja okolja. Zmanjšale so industrijsko onesnaževanje okolja, povečale so površino gozdov in ekološko zaščitenih območij - čeprav vsa zaščitena območja niso kakovostna in skorajda ni zaščitenih območij na morju -, kemikalij, ki uničujejo ozon, skoraj ni več v uporabi, zmanjšala se je poraba vode in energije na enoto proizvoda. Z izvajanjem ukrepov, s katerimi so države to dosegle, je treba nadaljevati in jih razširiti, vendar izvedenci OECD ob tem tudi opozarjajo, da so se v več državah in območjih obremenitve za okolje zaradi gospodarske rasti in rasti števila prebivalstva kljub temu povečale. Izzivi, s katerimi se je treba spoprijeti, postajajo vse bolj kompleksni in globalni, na izboljšanje na podlagi izvajanja preventivnih ukrepov pa je treba čakati vse več časa.

Ekonomski in ekološki trendi bodo v prihodnjih letih v različnih regijah po svetu različni. Svetovno gospodarstvo se bo po oceni OECD do leta 2030 skoraj podvojilo, število prebivalstva bo naraslo s 6,5 na 8,2 milijarde ljudi. Večino te rasti bodo dosegle hitrorastoče države Brazilija, Kitajska, Indija, Rusija, Indonezija, Južna Afrika in države v razvoju. Toda povečanje prihodka in izboljšanje življenjskega standarda povečuje pritisk na naravne vire. Gospodarska prihodnost številnih revnih držav je vprašljiva, ker netrajnostno izkoriščajo naravne vire, nezadržno povečujejo onesnaževanje okolja, naglo širijo mesta. Države v razvoju bodo zaradi posledic podnebnih sprememb najbolj trpele, ker nimajo finančnih in institucionalnih zmožnosti za izvedbo ukrepov, s katerimi bi te spremembe zmanjševale.

The primary energy consumption of Brazil, Russia, India and China together is expected to grow by 72% between 2005 and 2030, compared with 29% in the 30 OECD countries. Unless ambitious policy action is taken, greenhouse gas emissions from just these four countries will grow by 46% to 2030, surpassing those of the 30 OECD countries combined. Already, 63% of the population in Brazil, Russia, India and China together are living under medium to severe water stress; this share will increase to 80% by 2030 unless new measures to better manage water resources are introduced.

Stroški zaradi neukrepanja so visoki, ker je mogoče ukrepe za učinkovito varovanje okolja izvajati le v skladu z gospodarsko rastjo. Vendar pa imajo nekateri ukrepi dvojni učinek. Nove tehnologije za zmanjšanje škodljivih plinov iz avtomobilov povzročijo manj topologrednih plinov in čistejši zrak, boljša izolacija stavb prinese zmanjšanje porabe energije, posledično nižje račune za končnega porabnika, in manj onesnaževanja okolja s strani energetskih podjetij. Oblasti v posameznih državah morajo poskrbeti, da bodo današnje investicije trajnostne. Nove elektrarne, ceste in transportni sistemi obratujejo desetletja, ne le nekaj let.

Governments have the responsibility to create appropriate incentives for businesses and consumers to make choices that can help prevent future environmental problems. The investment choices being made today will determine future environmental outcomes. For example, the types of energy infrastructure put in place today will lock-in for decades to come emissions of greenhouse gases. Investments in transport infrastructure today will also affect future mobility options and their environmental impacts. The energy efficiency of our building stock for the coming decades or even centuries is determined by the construction and building efficiency regulations in place today. Fast growing economies offer enormous opportunities for investments in new energy efficiency technologies. For example, China is building new coal-power plants at a rapid pace, and its urban residential building stock is expected to more than double in the next 20 years.

Večino okoljskih problemov je po oceni izvedencev OECD mogoče rešiti z usklajenimi ukrepi, za katere mora poskrbeti oblast v sodelovanju z zasebnimi podjetji in civilno družbo. Ministrstva morajo skupaj pripraviti politike, še posebej tesno morajo sodelovati na področju financ, trgovine, transporta, industrije, energije, kmetijstva in zdravja.

For example, adaptation to climate change that is already locked-in by past emissions will increasingly need to be integrated into policies governing energy, transport and water infrastructure, land use planning, and development co-operation. Also, the development of biofuels needs to take account of their overall life-cycle impacts on the environment and on food prices. Coherent policy impact assessments need to cover all relevant policy areas, including energy, agriculture, environment, as well as research and technology development, in order to avoid a situation where governments subsidise energy production that can result in dubious environmental benefits and lead to higher agricultural commodity prices. Government authorities increasingly need to work together, including across different levels of government (central, regional, state, local), to successfully ensure the development and implementation of coherent environmental policies.

Za vsako od področij izvedenci OECD v poročilu navajajo priporočila in rešitve, predlagajo, kaj je treba narediti, da so rešitve stroškovno in tehnično izvedljive. Enako kot britanski ekonomist Nicholas Stern v jeseni leta 2006 opozarjajo, da bodo stroški v primeru pravočasnega ukrepanja nižji kot v primeru zamud. “Prej, kot bomo ukrepali, lažje in ceneje bo,” pravijo. Pri tem mora vsak - politiki, gospodarstveniki, potrošniki - opraviti svojo nalogo.

Objavljeno pod nt, zdravje in okolje | | |