V “viziji celovitega evropskega sistema upravljanja meja za 21. stoletje”, bo evropska komisija morala več pozornosti posvetiti varstvu osebnih podatkov. To izhaja iz mnenja, ki ga je objavil evropski nadzornik za varstvo podatkov Peter Hustinx. S stališča varstva osebnih podatkov ga skrbi predvsem vzpostavitev sistema za registracijo prestopov meje, ki bo vključeval zbiranje podatkov o potnikih, pa tudi biometrične podatke, ki bi jih prav tako shranjevali. Čeprav je cilj vzpostavitve tega sistema boljši nadzor in olajšanje potovanj dobronamernim potnikom, kar je legitimen cilj, je treba zagotoviti skrben nadzor, saj vključuje uporabo širokega spektra osebnih podatkov, s pomembnim vplivom na zasebnost, opozarja Hustinx.

It is crucial that the impact on the privacy rights of individuals crossing the EU borders is adequately taken into account. A lack of data protection safeguards would not only mean that the individuals concerned might suffer unduly from the proposed measures, but also that the measures will be less effective, or even counter productive, by diminishing public trust in government action.

Evropskega nadzornika skrbi, da se predlogi predpisov o nadzoru potnikov vse hitreje množijo in je nad njimi vse manj pregleda. Predvidena je vzpostavitev druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), vzpostavitev vizumskega informacijskega sistema (VIS), spremembe sistema za preverjanje prstnih odtisov prosilcev za azil in nelegalnih priseljencev Eurodac, zbiranje podatkov o letalskih potnikih (PNR), zato imajo tisti, ki bi ga morali imeti - poslanci evropskega in nacionalnih parlamentov, varuhi osebnih podatkov, civilna družba -, vse manj pregleda, katere podatke, kdo in za kakšne namene zbira, kdo in pod kakšnimi pogoji ima oziroma bo imel dostop do posameznih baz podatkov. Evropski nadzornik bi zaradi tega rad dobil načrt za uvajanje posameznih sistemov, da bi lahko analiziral vpliv celotne palete sistemov na potnika.

This limits the possibility to contribute meaningfully. There is for instance a risk that Data Protection Authorities might find a proposal acceptable only to discover later that it would actually be unacceptable when considered in synergy with the other, more recent proposals.

Predloga za vzpostavitev sistema za registracijo prestopov meje in elektronskega sistema za registracijo potovanj sta tesno povezana z biometričnimi podatki (prstni odtisi, elektronska fotografija, očesna zenica …). Čeprav ti podatki v primerjavi s klasičnimi osebnimi podatki v dokumentih (ime, priimek, bivališče, državljanstvo …) pri kontroli omogočajo velike prednosti, razlaga Peter Hustinx, ima tudi precej pomanjkljivosti. Te se nanašajo predvsem na dostop in vestnost pri njihovi uporabi, kar bo treba v predlaganih predpisih posebej natančno in pozorno opredeliti in preučiti. Zbiranje in hramba prstnih odtisov in fotografij v bazi podatkov, ki je povezana z ukradeno osebno izkaznico, lahko lastniku povzroča velike in trajne težave. To opozorilo je pomdembno tudi za Slovenijo, kjer vlada ravnokar načrtuje uvedbo prav takšne osebne izkaznice.

Evropska komisija sprejem novih predpisov utemeljuje zgolj na podlagi ocen ali vzorcev, realnih podatkov za to nima. To ni prav. Evropski nadzornik podatkov pravi, da je treba imeti za obravnavo prekrškov posameznikov trdno osnovo, imeti je treba trdne argumente, zakaj je nove zbirke podatkov in sisteme treba uvesti. Nove sisteme za nadzor potnikov evropska komisija utemeljuje z bojem proti terorizmu, zaradi česar hoče preprečiti ilegalne prehode meje, v isti sapi pa priznava, da policisti na mejnih prehodih največ potnikov zavrnejo, ker nimajo zahtevanih dokumentov za vstop v EU, torej niso ne kriminalci ne teroristi.

Therefore, claiming that an entry-exit system would significantly help reduce terrorism and serious crime may be more wishful thinking than reality.

Poleg tega v EU že obstaja več baz podatkov - schengenski informacijski sistem prve generacije (SIS I), VIS, Eurodac - zato Peter Hustinx evropski komisiji priporoča, naj najprej preveri, kako ti sistemi delujejo in kaj omogočajo, šele potem naj po potrebi predlaga nove. Ne strinja se, da bi te baze podatkov teh sistemov preprosto povezali, saj je namen zbiranja osebnih podatkov različen. V tem primeru je predvsem problematično, kdo ima dostop do katere baze podatkov in v katerih primerih jih lahko uporabi. Komisijo Hustinx tudi opozarja, da se ameriški sistem podrobnejšega nadzora vstopov in izstopov v štirih letih ni izkazal kot ekonomsko upravičen. Porabili so 1,3 milijarde dolarjev, da so zavrnili vstop v državo nekaj več kot 1500 ljudem.

Over 4 years, the American Department of Homeland Security has invested about $1.3 billion and delivered basically one-half of US-VISIT. Over the same period, US-VISIT has allowed to take action (including denial of entry) against a little more than 1.500 people. This suggests that the costeffectiveness of such a system is not guaranteed and that economic aspects would also benefit from a careful consideration of experiences abroad.

Vprašljiva je tudi opredelitev dobronamernih potnikov. Tisti, ki pogosto potujejo in niso nevarni, bi lahko prišli v poseben register, kar bi pomenilo, da bi za druge, ki manj potujejo, veljalo domneva, da so “nedobronamerni”.

Kasneje bo Hustinx objavil še podrobnejša stališča o vsakem predlogu posebej.

The envisaged measures (creation of an entry/exit system, registration of bona fide travellers, etc.) entail large processing operations of personal data, with significant invasions of privacy. It is thus very regrettable that the EDPS has not been consulted in the preparation of the communications or in the course of the impact assessment of the first communication. The national data protection authorities have not been consulted either. This gives the overall impression that this aspect was considered less relevant by the European Commission than purely technical aspects.

Objavljeno pod svet | | |