Cestninski sistem kot ‘veliki brat’?
admin, ponedeljek, 3. marec 2008GOST razgledi.net
mag. Miroslav Marc
izvedenec za satelitske cestninske sisteme*
marc@s5.net
Informacije so in bodo ogromno bogastvo in interes velikih sistemov je poznan, moč civilne družbe pa je odvisna od vedenja in poznavanja. V pripravi je zakon o cestnini, ki bo osnova za nove načine plačevanja uporabe cest. Slovenija je ena prvih držav, ki bo morala sprejeti politično odločitev ali bo dovolila centralno sistematično sledenje voznikom ali pa bo sprejela sistem z varovanjem osebnih podatkov v posesti uporabnika. Pri slednjem bo napravica v nadzorni center pošiljala le seštete porabljene vsote, podrobnih podatkov o času in lokacijah vožnje pa ne.
V Sloveniji nujno potrebujemo nov cestninski sistem. Pričakovati je, da bo za tovornjake začel delovati v letu 2009, za preostala vozila pa leto kasneje. Z novim, elektronskim sistemom plačevanja cestnin, naj bi bilo plačevanje bolj objektivno in pošteno ter odvisno od dejansko prevožene razdalje na vseh plačljivih cestah in objektih (predori, viadukti …), postopoma pa naj bi ukinjali letno cestno takso, ki jo vozniki plačujemo ob registraciji vozila. Nov cestninski sistem naj bi omogočal plačevanje cestnine brez vsakršnega oviranja in ustavljanja, poleg tega bi z isto napravo lahko plačevali cestnino na vseh evropskih cestah, kar je zlasti pomembno za tovorna vozila. Z novim sistemom naj bi se cestnine za prevoženi kilometer celo znižale, kljub temu pa se bo pobrani znesek krepko povečal, saj danes Dars na avtocestah pobere le slabi dve tretjini od možnega.
Novi cestninski sistem bo po vsej verjetnosti tehnološka osnova tudi za mnoge druge storitve v cestnem prometu, kot so na primer krmiljenje in tekoče usmerjanje prometnih tokov, klic v sili in javljanje prometnih nesreč, usmerjanje v prometnih konicah in zastojih in podobno. Skratka povsem realno je, da bo novi cestninski sistem osnova tudi za celovit prometno-informacijski sistem ali pa bo z njim močno povezan. Ustrezno varovanje osebnih podatkov je v vseh teh sistemih izrednega pomena.
Varovanje osebnih podatkov in integritete posameznika je zelo visoko postavljena prioriteta, ki je varovana v najvišjih mednarodnih aktih, ustavah in zakonih. V evropski direktivi o vpeljevanju in interoperabilnosti cestninskih sistemov med drugim piše: »… Države članice zagotovijo, da se osebni podatki, potrebni za delovanje evropskega elektronskega cestninjenja, obdelujejo v skladu s pravili Skupnosti o varstvu svobode in temeljnih pravic posameznikov, vključno z njihovo zasebnostjo.« Vendar pa je meja tanka in nevarnost za prekoračevanje zelo velika. Pri načrtovanju se je potrebno zavedati, da so podatki o času in lokacijah osebnega vozila osebni podatki o uporabniku in se brez ustrezne pisne privolitve zunaj njegovega vozila ne smejo ne zbirati ne obdelovati in ne hraniti. Že pri današnjem sistemu ABC, ki ga vozniki uporabljajo prostovoljno(!), so nekateri presenečeni, ko jim ob zamenjavi napravice uslužbenec za okencem reče: »Vi ste pa hiter voznik. Lani, osemnajstega novembra ste na Razdrtem vstopili ob 11.06, ob 11.33 pa ste že bili na cestninski postaji pred Ljubljano?!«.
Čeprav so za uspešno cestninjenje potrebni vsi identifikacijski podatki, podatki o času in lokacijah, podatki o porabljeni vsoti in kritju in podobno, pa je ključno, kateri podatki so shranjeni v napravi v vozilu in s tem v posesti uporabnika, in kateri podatki se posredujejo v nadzorne centre. Tehnične strokovne skupine pri bruseljski komisiji za določitev specifikacij enotnega evropskega cestninskega sistema so zato celoten proces obračuna cestnine na konkretni cestninski točki razdelile na več korakov: 1. določitev lokacijskih koordinat; 2. določitev cestninskega segmenta in tarife; 3. izračun porabljene vsote za ta segment; 4. seštevanje porabljenih vsot. Delitev tega procesa med napravo v vozilu in nadzornim centrom je glavni dejavnik, ki vpliva na varovanje zasebnosti. Če je izbrana rešitev z najvišjo stopnjo obdelave v napravi (to je celoten izračun in zbiranje porabljenih vsot opravi naprava v vozilu), potem je mogoče zagotoviti tudi najvišjo raven varovanja osebnih podatkov. V tem primeru naprava v nadzorni center občasno pošilja seštete porabljene vsote, podrobnih podatkov o času in lokacijah vožnje pa ne. Nadzorni center tekoče nadzira pravilnost delovanja naprave, vendar tako, da dokler naprava deluje pravilno, njena identiteta ni izdana. Podatkov za sledenje vozila torej v nadzornem centru ni.
Izbira delitve obračunskega procesa med napravo in nadzornim centrom je prepuščena posamezni državi. Naprave v vozilu bodo znale delovati v različnih režimih in ob vstopu na teritorij določenega operatorja, bo naprava dobila navodilo, kako naj deluje. In sicer: ali mora v nadzorni center pošiljati vse prevožene lokacije ali pa samo v določenem obdobju skupno porabljeno vsoto. Mednarodne organizacije za standardizacijo ISO in CEN zdaj za to dogovorjeno rešitev pišejo tehnični standard. Tehnično je torej na voljo sistem z varovanjem osebnih podatkov v posesti uporabnika in prav tako tudi sistem s popolnim sledenjem, oblast v vsaki državi članici pa se mora politično odločiti, katerega bo izbrala. Kateri sistem bo kje izbran, bo še zelo veliko razprav. Interes velikih sistemov je znan: informacije so in bodo ogromno bogastvo! Moč civilne družbe in pritisk javnosti pa je odvisen tudi od medijske podpore. Ob tem pa je ponovno potrebno poudariti, da se možnosti za zlorabe pojavijo takoj, ko podatki zapustijo vozilo in še tako stroga zakonodaja ne pomaga nič, saj takih zlorab v praksi ni mogoče niti odkriti niti ustrezno dokazati, možnosti »človeških napak« pa so neizmerne.
Kmalu bo vse več novih avtomobilov serijsko opremljenih z navigacijskimi napravami, razširjene bodo enako kot recimo zdaj mobilni telefon. Sprejemniki satelitske signalizacije zaradi množičnosti postajajo vse bolj preizkušeni in ceneni, njihova uporaba pa ni v ničemer odvisna od evropskega Galileja, ki kasni. Ko bo zaživel, se bo skupna zanesljivost z obstoječim ameriškim sistemom GPS samo še povečala. Poudariti pa je treba, da so vsi ti sprejemniki pasivne naprave in nazaj v satelitski sistem ne morejo pošiljati nikakršnih podatkov.
Še na eno pomembno lastnost je treba opozoriti. Cestninjenja v prostem prometnem toku (to pomeni brez vsakršnega oviranja in ustavljanja) ni realno pričakovati vse dokler ne bodo vsa vozila opremljena z ustreznimi napravicami. Sicer bi za iskanje vozil brez napravice morali povsod na cestninskih cestah postaviti izjemno kompleksne, zahtevne in drage preiskovalne sisteme z video kamerami, čitalniki avtomobilskih tablic ter laserskimi in radarskimi merilniki, ki bi »preiskovali« vsa vozila, tudi tista, ki napravico imajo. Skratka, nov sistem cestninjenja mora s stališča varovanja zasebnosti biti sprejemljiv za vse(!) uporabnike cest. Pri tem so primerjave z odkrivanjem lokacije mobilnega telefona povsem neustrezne, saj uporabnik telefon lahko kadarkoli izključi in se »diskretno odpelje na izlet«, na cestninski cesti pa naprave ne sme izključiti!!! Tudi primerjave z naključnimi posnetki nadzornih kamer niso ustrezne, saj gre pri cestninjenju za sistematično urejen informacijski sistem o gibanju vsakega konkretnega uporabnika. Zdaj je torej še čas za razmislek in pravo odločitev.
* član ekspertne skupine DG-TREN za določitev specifikacij enotnega evropskega cestninskega sistema, neodvisni član skupnega ISO_CEN odbora za standardizacijo vmesnikov med napravami v vozilih in nadzornimi centri za elektronski cestninski sistem
Objavljeno pod gost razgledi.net, znanost in tehnologija, gospodarstvo | 
| 
|
govoricenje o VELIKEM BRATU pri cestninjenju je strel v prazno, saj bi se potemtakem morali odpovedati tudi bancnim karticam, katerih izdajatelji so v privatnim rokah…
satelitski sistem je nujen! tudi zaradi:
- bolj pravicnega cestninjenja
- boljsega nacrtovanja obvozov
- lazje stetje vozil - tudi glede na kategorijo in se in se
in se tole: ce ima nekdo ze ABC (hiter vstop ter izstop iz AC), zakaj bi se potem ustavljal na izhodni postaji, ce ne zgolj zato, da slisi hvalo, da je hiter voznik?
Dragi Boris,
- Imate prav. Zaradi bolj pravicnega cestninjenja, boljsega nacrtovanja obvozov, lazjega stetja vozil in sploh krmiljenja prometnih tokov je satelitski sistem nujen.
- Nimate pa prav glede sistematicnega vodenja evidence gibanja vsakega uporabnika v nadzornem centru. Vsak uporabnik placljivih cest, prej ali slej bodo to tudi druge in ne le avtoceste, bo moral imeti svojo datoteko o vseh premikih. V EU tehnicni skupini smo predvideli tudi resitev tako, da so ti podatki shranjeni pri uporabniku v njegovem vozilu, podobno kot danes delujejo vsem poznani tahografi v avtobusih in kamionih. Stvar politicne odlocitve pa je, katero varianto bodo izbrali v posamezni drzavi. Enoten evropski sistem bo deloval v obeh primerih.
- Uporaba ABC je prostovoljna in ce si zelite ogledati, kje in kdaj ste se v zadnjih letih vozili, se ustavite na prvi cestninski postaji in pojdite pogledati v kontrolno sobo. Mogoce vam bodo pokazali tudi za kolega…. (ce vas bodo po teh besedah se spustili noter).
Miroslav
2. to, da bodo podatki shranjeni v avtomobilu je sicer super, a po drugi strani spet priloznost za vlome in kraje teh “podatkov”
3. podatke o uporabi ABC za zadnjih 6 mesecev je sicer preprosteje dobiti preko spletne strani… ja, vem, da je vse zabelezeno
poudarek bi moral biti na varnemu shranjevanju podatkov, kot pa zgolj problem varovanja zasebnosti, ker nekdo shranjuje te podatke…
vsi tudi prostovoljno uporabljamo bacne kartice VISA, EC, etc - tukaj se nihce ne sprasuje o istih vprasanjih kot pri npr. satelitski navigaciji
zakaj ne?
eden izmed odgovorov je kot na dlani: pri satelitski navigaciji bo vsak uporabnik (lastnik avtomobila) dobil poloznico za uporabo cest tj. bos “kaznovan” zaradi unicevanja/vzdrzevanja cest… poloznice pa bolijo…
Mislim, da je ponovno potrebno poudariti, da pri satelitski navigaciji nase napravice nazaj v satelitski sistem nikoli nic ne sporocajo, ker preprosto nimajo oddajnika. Satelitska signalizacija ni problem !
Problem pri cestninjenju je neodvisen od satelitske ali katere druge tehnologije. Problem je v tem, da so za obracunavanje porabe cest potrebni casovni in lokacijski ter drugi podatki. Od tu dalje sta dve moznosti, da se jih obacuna in shrani v napravi v vozilu, ali pa se jih preko navadne telefonske zveze poslje v nadzorni center. Torej: ali so v moji posesti ali pa v posesti potencialnega »velikega brata«. Namrec, zlorabe podatkov, ko so enkrat sli od mene ni vec mozno direktno ne odkriti ne prepreciti. Lahko le naknadno sklepamo iz eventuelnih posledic.
Kljucno na kar zelim opozoriti pa je, da bo (kakrsenkoli bo ze izbran) sistem obvezen prav za vsakega uporabnika. Cestninjenja v prostem prometnem toku namrec ne bo, dokler ne bo zadnji uporabnik vkljucen v ta sistem. Ali bomo na koncu 5% uporabnikom, ki se nikakor ne bodo strinjali s sledenjem v nadzornem centru, prepovedali vstopiti na placljivo cesto ? Ali ni bolje pravocasno razmisljati in izbrati resitev tako, da bodo podatki zbrani in shranjeni v posesti uporabnika in seveda tudi pod njegovo odgovornostjo !
Pa se to: Nihce te ne sili, da z bancno kartico placas v kavarnici, kjer si sedel v prijetni druzbici. Pa tudi telefon lahko izkljucis. Na placljivi cesti pa mora biti (obvezno) zabelezena prav vsaka »tvoja koordinata«.
popravljam: …(obvezno) zabelezena prav vsaka »tvoja PLAČLJIVA koordinata«.
uporabnik se ze s tem, ko zapelje na (avto)cesto odloci, da sprejema nacin placevanje (avto)ceste, kot je predpisan v tisti (nasi) drzavi… ce to pomeni instalacija ene napravice je to pac to
v koliko letih naj bi se posamezna cesta amortizirala (obraba ceste zaradi vremenskih vplivov)?
koliko stane letna vzdrzevanje 1km avtoceste / 1km drzavne ceste / 1km ceste lokalnega pomena?
nekje sem slisal, da tovarnjaki povzrocijo 20.000x vecjo skodo na cesti kot osebni avtomobil - pustimo 000x razmerja ob strani - zakaj ze sedaj ne placujemo uporabniki za uporabo cest toliko kot jih unicimo? potem bi bila tudi cestnina bolj pravicno porazdeljena in bi bila dolgorocno nizja (ob predpostavki, da bi znasal strosek za uporabo (avto)ceste npr. 30% fiksnih stroskov 70% variabilnih stroskov, pac glede na vrsto in tezo vozila, ki bi eksponentno rastla)
– moje skromno mnenje, upam, da pride glas do Bruslja…
Strinjam se, da je odločitev sedaj predvsem na politični ravni, nisem pa vedel, da lahko vsaka država izbere svoj sistem. Pa še ena stvar me zanima, ali bo e-cestninjenje res obvezno? Po nekaterih ugotovitvah iz pilotskih projektov naj bi bilo neobvezno in sicer v kombinacijami s predplačniškimi opcijami (napoveš pot in plačaš zanjo, npr. na bencinskih servisih ipd.). Tu se seveda poraja predvsem vprašanje nadzora (da ne prepelješ še kakšen kilometer več, kot si napovedal), kako se lahko to učinkovito zagotovi? Kaj pravi EU - obvezno ali so možnosti tudi takšnih različic?
mene pa zanima, ce obstajajo kaksne studije, koliko % je pokvarljivost teh satelitskih sistemov cestninjenja? oz. kako se resujejo ti problemi.. kajti vsi vemo, da se da preprosto prekriti gps anteno in ni vec signala.. ampak verjetno je tudi za to predvidena resitev..
hvala
Če dejansko obstaja varianta satelitskega cestninjenja, ki primarno zasleduje cilj zaščite in varovanje osebnih podatkov, kateri ostajajo v posesti uporabnika, ob tem pa sistem zagotavlja popolno sledenje, potem je to edina prava izbira.
Boris – veliko smiselnih vprasanj, vendar so za to ustreznejsi drugi naslovi.
Andrej – Ne bo izbrala vsaka drzava svoj sistem, pac pa enoten evropski sistem predvideva (dopusca) izbiro delitve obracunskega procesa med napravo in nadzornim centrom posamezni drzavi. Torej, naprava bo znala delovati v obeh nacinih (sama izracunavati in hraniti ter porocati vse prevozene lokacije), se bo pa morala prilagoditi nacinu, ki bo veljal v doloceni drzavi. Naprave bodo izdelovali poljubni proizvajalci. Z »obveznim« standardom bo dolocen le vmesni komunikacijski protokol med napravo in nadzornim centrom. Stvar bo delovala prav tako, kot danes mobilna telefonija
Pa se to: Nikjer se ni nobenega zakona, ki bi zahteval obvezno uporabo! Kako bi sistem: »napoves pot, placas in nato peljes« deloval, na primer na ljubljanski obvoznici, ste pa sami ugotovili. Vsekakor sistem brez vsakršnega oviranja in ustavljanja ni mozen dokler ne bodo opremljeni vsi.
Miro: kaksno je pa tvoje mnenje? kaksno je mnenje skupine v kateri sodelujes?
kako bi ti odgovoril na zastavljena vprasanja?
Naprava sama podatke zbira in hrani. Na vsaki obracunski tocki (virtualni cestninski postaji) obracuna potroseno vrednost in te vrednosti sesteva. Obcasno (npr. enkrat tedensko) skupno potroseno vrednost sporoci v nadzorni center. Temu nacinu recemo »On board scenario«. Nadzorni center tekoce nadzira pravilnost delovanja naprave, vendar tako, da dokler naprava deluje pravilno, njena identiteta ni izdana. Podatkov za sledenje vozila torej v nadzornem centru ni.
had:
Lahko pogledamo rezultate nemskega tri leta delujocega sistema (samo za kamione):
- z elektronsko napravico je opremljenih 610.000 vozil, ki so v letu 2007 prevozili 24,7 milijard cestninjenih kilometrov ob 99,75% razpoložljivosti in natančnosti. Plačanih je bilo 3,1 milijarda evrov.
- Slabih 10% je vozil (in plačil) še z ročno najavo, vendar je ta delež vsako leto manjši. Tu pa je napak oz. »ne-natančnih« najav bistveno več.
Ce uporabnik GPS anteno zakrije, kontrolni mehanizem zazna nelogično zaporedje cestnih segmentov.
tole so podatki, ki mi malce spremenijo pogled na vse skupaj.. bil sem preprican, da so “vecja odstopanja” in veliko vec primerov krsitev..
hvala za razjasnitev..
Miro: koliko so pa nemci pricakovali, da bodo pobrali cestininskih EUR?
ps.
a lahko prosim se odgovore na zastavljena vprasanja… Hvala!
Boris: Skupine, v katerih sodelujem imajo nalogo določiti tehnično osnovo za enoten vse-evropski cestninski sistem (EETS = European Electronic Tolling System). To pomeni, da se bo vsak uporabnik z eno napravo vozil po vseh evropskih plačljivih cestah. Pri nekem operatorju (EETS Provider) boš sklenil naročniško razmerje in dobil certificirano napravico, ki ti bo obračunavala dejansko porabo po vsej Evropi, lokalnemu operatorju, kjer se boš vozil (Toll Charger) pa bo garantirala plačilo preko tvojega domačega operatorja. V standarizacijske skupine sem povabljen kot samostojni ekspert in ne kot predstavnik Slovenije, pa tudi sicer je tvoja vprašanja o amortizaciji, vzdrževanju ipd. treba poslati drugam npr. na DARS.
Lahko pa rečem, da poln šlepar uniči cesto več kot 40.000 osebnih vozil. Vendar kakšen kamion zjutraj v trgovino pripelje tudi mleko in kruh…..
Skratka višina cestnine in način, kako se jo pobira je tipična politična odločitev, ki jo sprejema vlada in parlament, stvar tehnikov pa je, da predlagamo najoptimalnejše tehnične rešitve. Ali bo v Sloveniji izbran način z varovanjem osebnih podatkov ali pa s sledenjem v nadzornem centru, je stvar politične odločitve. Jaz lahko le seznanjam o dejanskih možnostih.
Sicer pa kar se tiče plačevanja uporabe cest po dejanski porabi, se prav nič ne razlikuje od domačega plačevanja elektrike in vode po števcu ali pa telefona po dolžini klepeta.