Komedija zmešnjav
Člani sveta Univerzitetnega kliničnega centra so na seji skušali povezati dva podatka iz finančnega poslovanja za leto 2007: ob 6,6 milijona evrov prihrankov so pridelali še za 7,3 milijona evrov primanjkljaja. Še dobro, da javni zavod ne more imeti izgube. Za malce dobre volje je ob teh neveselih številkah poskrbela generalna direktorica Darinka Miklavčič z ugotovitvijo, da je vse skupaj posledica zastarelega sistema financiranja. Predstavnik ministrstva za zdravje Janez Remškar, ki je hkrati tudi predsednik sveta zavoda, je zaposlene pohvalil za dobro opravljeno delo in jih odvezal odgovornosti za primanjkljaj. Strinjal se je, da so potrebne spremembe in konstruktiven dialog. Kaj pomagajo vsi sanacijski ukrepi, racionalizacija in tržna dejavnost, ko pa so na zdravljenje sprejeli več bolnikov, kot bi jih bili smeli, pa še predraga zdravila so jim predpisovali za povrh. Na srečo ima vsaj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki igra vlogo zdravstvene blagajne, presežek.

Rekorderji
Računsko sodišče meni, da ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ne more zagotoviti uspešne in učinkovite izvedbe projekta gradnje nove narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Obstaja velika verjetnost, menijo državni revizorji, da prva faza gradnje NUK II, ki obsega gradnjo osrednjega objekta, do leta 2011 ne bo končana. Njihove ugotovitve niso nove ali presenetljive, zato pa so naravnost šokantni podatki o tem, koliko denarja so že porabili za to, da niso še nič naredili. Od leta 1991 do konca leta 2007 je bilo samo za projekt porabljenih vsaj 29,3 milijona evrov, ne da bi se gradnja nove stavbe sploh pričela. Če znesek preračunamo v povprečne slovenske plače, jih dobimo kar 35.000. Revizorji so ugotovili, da 67 funkcionarjev, ki so se v zadnjih 18 letih zamenjali v gradbenem odboru, očitno ni pravi recept za vodenje projekta. Če želimo, da bo novi NUK v prihodnje sploh kdaj stal, se mora vodenja projekta lotiti nekdo, ki je za to kompetenten. Kdo bi to lahko bil, pa bodo menda skušali ugotoviti na visokošolskem ministrstvu.

Enigma
V Muri ni bilo stavke, ker je vodstvo s sindikatom le sklenilo dogovor o dvigu plač. Minimalna plača bo tako od 1. januarja letos za 3300 Murinih šivilj višja za kosmatih 25 evrov, ostale plače pa za 30 evrov bruto. Zahteve sindikata so bile sicer višje, vendar so na koncu le pristali tudi na takšno povišanje, ki zaposlenim vsaj malce pomaga preživeti mesec s 350 ali 400 evri povprečne plače. Tovarna že nekaj let ne more iz rdečih številk, vodstvo pa zdaj še ne želi povedati, kolikšna bo lanska izguba. Kje bodo dobili denar za to povišanje, ki bo Muro na letni ravni stalo 1,4 milijona evrov, ni znano. Stroški dela posrkajo kar 90 odstotkov prihodka, na mesec pa za plače porabijo skoraj tri milijone evrov.

Antikorupcija
Poslanci so s tesno večino odločili, da je predlog zakona o omejitvah in prepovedih za nosilce javnih funkcij, s katerim bodo ukinili Kosovo komisijo, primeren za drugo obravnavo. Po vladnem predlogu bo tako prvega januarja 2009 del pristojnosti Kosove protikorupcijske komisije prevzela državnozborska komisija, del pa računsko sodišče in drugi organi. Opozicija (Drago Kos pa seveda tudi) je prepričana, da bo prav množica organov, ki naj bi v prihodnje skrbeli za boj proti korupciji, povsem ohromila boj proti korupciji. Člani koalicijskih strank trdijo, da je Kosova komisija povsem neučinkovita in se ukvarja le z nekakšno vaško koruptivnostjo, medtem ko je vlada z akcijo čiste lopate pokazala, kako se je treba resno lotiti korupcije v gradbeništvu in tudi v državnih organih. Pričakujemo lahko, da bo Kosova komisija v naslednjih tednih poskrbela za kakšen res odmeven primer.

Moč mediacije
Saga o odlagališču smeti v Tenetišah se je srečno končala. Vse vpletene strani, ki so se od 21. decembra lani dogovarjale o različnih pogledih na odlaganje smeti, so v četrtek zvečer podpisale poravnavo. Zdaj je odločeno, da regijskega centra v Tenetišah ne bo, bo pa deponija uporabna še nekaj časa. Do tega sporazuma so prišli z mediacijo, ki jo sodišča uporabljajo kot možnost zunajsodne poravnave. Mediatorjem se zdi okoljevarstvena mediacija ena najbolj zahtevnih, ta uspeh pa dokaz, da se tudi najtežje težave v družbi lahko rešijo na zrel in odrasel način.

Objavljeno pod slovenija | | |