<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><!-- generator="wordpress/wordpress-mu-1.2.3-2.2.1" -->
<rss version="2.0" 
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/">
<channel>
	<title>Comments on: Prenapolnjeni zapori - posledica družbenega razslojevanja?</title>
	<link>http://razgledi.net/blog/2008/03/02/prenapolnjeni-zapori-posledica-druzbenega-razslojevanja/</link>
	<description>družbene, politične, kulturne, ekonomske, medijske in okoljske razprave</description>
	<pubDate>Sat, 22 Nov 2008 15:12:39 +0000</pubDate>
	<generator>http://wordpress.org/?v=wordpress-mu-1.2.3-2.2.1</generator>

	<item>
		<title>By: spatafora</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/03/02/prenapolnjeni-zapori-posledica-druzbenega-razslojevanja/#comment-8275</link>
		<author>spatafora</author>
		<pubDate>Tue, 04 Mar 2008 16:30:31 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/03/02/prenapolnjeni-zapori-posledica-druzbenega-razslojevanja/#comment-8275</guid>
		<description>Kot naročeno:

Record-high ratio of Americans in prison:

http://news.yahoo.com/s/ap/20080228/ap_on_re_us/prison_population</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Kot naročeno:</p>
<p>Record-high ratio of Americans in prison:</p>
<p><a href="http://news.yahoo.com/s/ap/20080228/ap_on_re_us/prison_population" rel="nofollow">http://news.yahoo.com/s/ap/200.....population</a></p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: kriptoproletarec</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/03/02/prenapolnjeni-zapori-posledica-druzbenega-razslojevanja/#comment-8272</link>
		<author>kriptoproletarec</author>
		<pubDate>Tue, 04 Mar 2008 09:00:24 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/03/02/prenapolnjeni-zapori-posledica-druzbenega-razslojevanja/#comment-8272</guid>
		<description>Tomaž Štih: zgoraj sem ti omenil Durkheima in Mertona, priporočam knjižnico, ne net. Tu ni instant odgovorov za internet vseznalice.

Sicer pa eno je stopnja kriminalitete, drugo pa število zaprtih na prebivalstvo. Število zaprtih je odvisno od kaznovalne politike. 

Število zaznane kriminalitete (odkrite) tudi ni enako številu dejanske kriminalitete. To je zopet povezano z učinkovitostjo represivnih državnih organov.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Tomaž Štih: zgoraj sem ti omenil Durkheima in Mertona, priporočam knjižnico, ne net. Tu ni instant odgovorov za internet vseznalice.</p>
<p>Sicer pa eno je stopnja kriminalitete, drugo pa število zaprtih na prebivalstvo. Število zaprtih je odvisno od kaznovalne politike. </p>
<p>Število zaznane kriminalitete (odkrite) tudi ni enako številu dejanske kriminalitete. To je zopet povezano z učinkovitostjo represivnih državnih organov.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: ervinator</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/03/02/prenapolnjeni-zapori-posledica-druzbenega-razslojevanja/#comment-8270</link>
		<author>ervinator</author>
		<pubDate>Mon, 03 Mar 2008 21:30:35 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/03/02/prenapolnjeni-zapori-posledica-druzbenega-razslojevanja/#comment-8270</guid>
		<description>Tomaž, poskusi z naslednjimi iskalnimi pojmi: ;) 
"social stratification" definition relevant</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Tomaž, poskusi z naslednjimi iskalnimi pojmi: <img src='http://razgledi.net/wp-includes/images/smilies/icon_wink.gif' alt=';)' class='wp-smiley' /><br />
&#8220;social stratification&#8221; definition relevant</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Tomaž Štih</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/03/02/prenapolnjeni-zapori-posledica-druzbenega-razslojevanja/#comment-8269</link>
		<author>Tomaž Štih</author>
		<pubDate>Mon, 03 Mar 2008 21:10:16 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/03/02/prenapolnjeni-zapori-posledica-druzbenega-razslojevanja/#comment-8269</guid>
		<description>Kje so sociologi napisali kaj uporabnega o razslojenosti? Kolikor sem uspel prebrati o gini indeksu se v praksi uporablja dohodek. Torej gre za merilo enakosti v dohodku. Kaj pa neenakost v premoženju?</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Kje so sociologi napisali kaj uporabnega o razslojenosti? Kolikor sem uspel prebrati o gini indeksu se v praksi uporablja dohodek. Torej gre za merilo enakosti v dohodku. Kaj pa neenakost v premoženju?</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: GorazdMiklavcic</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/03/02/prenapolnjeni-zapori-posledica-druzbenega-razslojevanja/#comment-8268</link>
		<author>GorazdMiklavcic</author>
		<pubDate>Mon, 03 Mar 2008 19:49:23 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/03/02/prenapolnjeni-zapori-posledica-druzbenega-razslojevanja/#comment-8268</guid>
		<description>@kriptoproletarec

Strinjam se s tabo, da je Ginijev koeficient glavni pokazatelj "razslojenosti" družbe. Vsekakor razslojenosti ne moremo kar tako obtožiti za stopnjo kriminaliziranosti družbe. Če si pogledamo G.koeficiente za nekaj evropskih držav bomo celo ugotovili, da tak sklep ne bi pripeljal nikamor.

Ukrajina - 31, Italija - 36, Švica - 33,1, Irska - 35,9, Albanija - 26,7, Švedska - 25, Romunija 28,8.

Si kdo še upa rangirati te države glede na G.koeficient? Albanija, Švedska in Romunija so zelo varne države, Ukrajina je varnejša od Švice, na Irskem in v Italiji pa ne hodite na cesto brez osebne oborožitve. So ti sklepi pravilni? Ne, absurdni so.

Glede Reagana in ZDA pa ne smemo pozabiti na slaboumno vojno proti drogi, ki jo je začel v 80.letih in ki je napolnila zapore do neslutenih dimenzij. Problema, ki se ga je lotila, ni niti rešila, niti omilila, ustvarila pa je novega - enormno zaporniško populacijo.

@Darja
Darja, kje bi se ti najraje sama sprehodila ob polnoči po glavnem mestu? V Tirani, Bukarešti, Kijevu, Stockholmu, Rimu, Bernu? Očitno v Stockholmu, Tirani ali Bukarešti, kajneda?</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>@kriptoproletarec</p>
<p>Strinjam se s tabo, da je Ginijev koeficient glavni pokazatelj &#8220;razslojenosti&#8221; družbe. Vsekakor razslojenosti ne moremo kar tako obtožiti za stopnjo kriminaliziranosti družbe. Če si pogledamo G.koeficiente za nekaj evropskih držav bomo celo ugotovili, da tak sklep ne bi pripeljal nikamor.</p>
<p>Ukrajina - 31, Italija - 36, Švica - 33,1, Irska - 35,9, Albanija - 26,7, Švedska - 25, Romunija 28,8.</p>
<p>Si kdo še upa rangirati te države glede na G.koeficient? Albanija, Švedska in Romunija so zelo varne države, Ukrajina je varnejša od Švice, na Irskem in v Italiji pa ne hodite na cesto brez osebne oborožitve. So ti sklepi pravilni? Ne, absurdni so.</p>
<p>Glede Reagana in ZDA pa ne smemo pozabiti na slaboumno vojno proti drogi, ki jo je začel v 80.letih in ki je napolnila zapore do neslutenih dimenzij. Problema, ki se ga je lotila, ni niti rešila, niti omilila, ustvarila pa je novega - enormno zaporniško populacijo.</p>
<p>@Darja<br />
Darja, kje bi se ti najraje sama sprehodila ob polnoči po glavnem mestu? V Tirani, Bukarešti, Kijevu, Stockholmu, Rimu, Bernu? Očitno v Stockholmu, Tirani ali Bukarešti, kajneda?</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: kriptoproletarec</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/03/02/prenapolnjeni-zapori-posledica-druzbenega-razslojevanja/#comment-8265</link>
		<author>kriptoproletarec</author>
		<pubDate>Mon, 03 Mar 2008 13:44:53 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/03/02/prenapolnjeni-zapori-posledica-druzbenega-razslojevanja/#comment-8265</guid>
		<description>Razslojenost lahko vpliva na kriminaliteto, vendar ni vedno glavni vzrok. Po Ginijevem koeficientu sta Brazilija in Južna Afrika najbolj razslojeni in imata hkrati tudi zelo visoko stopnjo kriminalitete.
V ZDA kriminaliteta ne narašča, narašča pa število zapornikov. Kar je povezano predvsem s kaznovalno politiko neokonzervativcev, ki je štartala z Reaganom. Od njega dalje se zapori polnijo in gradijo na veliko. Spomnem se, kako so pred leti prestopili mejo 2.000.000 zapornikov, sedaj pa jih je očitno še 300.000 več. In razslojenost tukaj igra odločilno vlogo, saj takšno množično zapiranje predvsem manj premožnih lahko komot uvrstimo v nekakšno razredno vojno. 
Razlojenost kot vir kriminalitete se navadno razlaga z Durkheimovim konceptom anomije, kar je tudi ameriški sociolog Merton potem apliciral v svoji teoriji kako se posameznik obnaša v družbi, ko skuša dosegati določene cilje.
Sicer pa priporočam v branje kriminološko literaturo, tudi v slovenščini se najde kaj zanimivega. Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti ima dobro založeno knjižnico.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Razslojenost lahko vpliva na kriminaliteto, vendar ni vedno glavni vzrok. Po Ginijevem koeficientu sta Brazilija in Južna Afrika najbolj razslojeni in imata hkrati tudi zelo visoko stopnjo kriminalitete.<br />
V ZDA kriminaliteta ne narašča, narašča pa število zapornikov. Kar je povezano predvsem s kaznovalno politiko neokonzervativcev, ki je štartala z Reaganom. Od njega dalje se zapori polnijo in gradijo na veliko. Spomnem se, kako so pred leti prestopili mejo 2.000.000 zapornikov, sedaj pa jih je očitno še 300.000 več. In razslojenost tukaj igra odločilno vlogo, saj takšno množično zapiranje predvsem manj premožnih lahko komot uvrstimo v nekakšno razredno vojno.<br />
Razlojenost kot vir kriminalitete se navadno razlaga z Durkheimovim konceptom anomije, kar je tudi ameriški sociolog Merton potem apliciral v svoji teoriji kako se posameznik obnaša v družbi, ko skuša dosegati določene cilje.<br />
Sicer pa priporočam v branje kriminološko literaturo, tudi v slovenščini se najde kaj zanimivega. Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti ima dobro založeno knjižnico.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: ervinator</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/03/02/prenapolnjeni-zapori-posledica-druzbenega-razslojevanja/#comment-8264</link>
		<author>ervinator</author>
		<pubDate>Mon, 03 Mar 2008 12:02:01 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/03/02/prenapolnjeni-zapori-posledica-druzbenega-razslojevanja/#comment-8264</guid>
		<description>Sociologi so res napisali ogromno knjig, ampak vsak najraje postavi svojo definicijo. Nek koncept postane veljaven, ko do istih zaključkov prideš tudi iz različnih izhodišč, definicij. Kdor se rad ukvarja s številkami, bo naklonjen kazalnikom, kakršen je Ginijev koeficient: http://en.wikipedia.org/wiki/Gini_coefficient</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Sociologi so res napisali ogromno knjig, ampak vsak najraje postavi svojo definicijo. Nek koncept postane veljaven, ko do istih zaključkov prideš tudi iz različnih izhodišč, definicij. Kdor se rad ukvarja s številkami, bo naklonjen kazalnikom, kakršen je Ginijev koeficient: <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Gini_coefficient" rel="nofollow">http://en.wikipedia.org/wiki/Gini_coefficient</a></p>
]]></content:encoded>
	</item>
</channel>
</rss>
