Prenapolnjeni zapori - posledica družbenega razslojevanja?
darja, nedelja, 2. marec 2008Razglašajo se za državo svobode, toda zadnje poročilo kaže, da so ZDA danes bolj država zapornikov, ugotavlja časopis Independent. Prvič v zgodovini je namreč za zapahi več kot en odstotek vseh odraslih prebivalcev. Pri pripadnikih narodnostnih manjšin je ta delež še veliko višji. Po številu zapornikov na prebivalca so ZDA pred Kitajsko in Rusijo. Vseh 50 zveznih držav ZDA na leto porabi za financiranje hišnega pripora 50 milijard dolarjev, večina za ta namen porabi več denarja, kot ga namenijo za visoko šolstvo. Zdaj v primerjavi z letom 1987 porabijo kar 127 odstotkov več denarja.
“While states don’t necessarily choose between higher education and corrections, a dollar spent in one area is unavailable for another,” the study states. Other factors that may have helped reduce crime rates include lower unemployment, changes in wage levels and improvements in policing. In its conclusions, the report questions whether taxpayers are getting value for money for the huge investment in prison facilities.
Nasilje in kriminal naraščata tudi v Evropi, kar je predvsem posledica razslojevanja družbe. Brezposelnost, nizke plače, vse slabši pogoji za delo, vse manj denarja za izobraževanje, so glavni razlogi za to. Tudi to je posledica globalizacije, ki je pripomogla, da so bogati vse bolj gobati, revni pa vse bolj revni. Celo ugledni ameriški ekonomist Paul Krugman je v enem od svojih blogov napisal, da politika ZDA že 30 let nasprotno kot Robin Hood jemlje revnim in daje bogatim. Joseph Stiglitz, prav tako ugledni ameriški ekonomist, pa pravi, da so delavci povsod po svetu sprejeli nižje plače in nižjo udeležbo pri rasti bruto domačega proizvoda.
Podjetja iz zahodnih držav so vse več proizvodnje selila v države s cenejšo delovno silo, povečal se je uvoz cenenih izdelkov iz teh držav, zlasti s Kitajske. Največji ameriški trgovec Wal-Mart ima v svoji ponudbi kar 60 odstotkov izdelkov, ki so narejeni na Kitajskem, tudi v EU uvoz s Kitajske naglo narašča. Delavci doma so zaradi tega izgubili delo, predvsem pa se je izkazalo, da so bile obljube o nadomestitvi delovnih mest za tekočim trakom s kakovostnejšimi in bolje plačanimi delovnimi mesti v storitvenem sektorju prazne. Američani vse bolj ugotavljajo, da so namesto delovnih mest v proizvodnji, kjer so bili spodobno plačani, dobili predvsem slabo plačane službe za razvoz, sortiranje in pakiranje uvoženih izdelkov, Nemci pa delo za določen čas, podjetja, ki delavce najamejo in jih za minimalne plače brez ustreznega socialnega in zdravstvenega zavarovanja začasno posojajo različnim delodajalcem. V novih članicah EU ima večina ljudi po slabih štirih letih članstva v Uniji na izbiro delo za tekočim trakom v tovarnah nadnacionalk v novih industrijskih centrih v bližini večjih mest ali životarjenje z minimalno socialno pomočjo; tako, na primer, živi večina nekdanjih zaposlenih v poljskih ladjedelnicah. Hkrati pa imajo najbolj bogati, ki predstavljajo 10 odstotkov svetovnega prebivalstva, danes za 10 odstotkov več premoženja kot pred desetimi leti.
Posledice razslojevanja družbe vse bolj čutimo tudi pri nas. Še pred nekaj leti smo varnostnike gledali le v ameriških filmih in varovali so politike. Danes varujejo šole, gostinske lokale in tudi zasebne hiše bogatih. Skrajnosti pa sem doživela v Južni Afriki in v Latinski Ameriki. V Južni Afriki peščica bogatašev živi v vilah, ki so obdane z visokimi zidovi, na vrhu imajo večinoma napeljano še bodečo žico, seveda pod električno napetostjo, za vrati pa še vsaj dva popadljiva psa. Ko smo se peljali mimo zapora pri Cape Townu, v katerem je bil zaprt Nelson Mandela, nam je vodič, belec, dejal, da pogled na okolico najbolj realno odraža razmere v Južni Afriki. Okrog zapora je ograja, ki preprečuje ljudem, da bi odšli na prostost, v soseščini pa zelo podobna ograja revežem preprečuje, da bi lahko prosto vstopili v naselje bogatašev. V Latinski Ameriki sem podobne “trdnjave” bogatih belcev videla v La Pazu in v Limi, kjer nihče brez povabila ne more vstopiti v naselje.
Bolj kot je družba razslojena, več je kriminala, korupcije in nasilja. Zapori, varnostniki in ograje pod električno napetostjo problema ne rešujejo. Michael Moore je to nazorno pokazal s primerjavo med ZDA, kjer ljudje prisega na orožje, in Kanado, kjer več vlagajo v izobraževanje in socialni sistem, v svojem dokumentarcu Bowling for Columbine.
Tudi v Sloveniji so zapori, pravijo pristojni, prenapolnjeni, v njih je v povprečju dobra šestina več ljudi, kot bi smela biti, na Povšetovi v Ljubljani pa je “zasedenost” celo 200-odstotna. Neposredni razlog za to so menda večje število kaznivih dejanj in v povprečju daljše zaporne kazni, podobno kot na zahodu pa ni slišati prav veliko o tem, zakaj je kaznivih dejanj več in zakaj so čedalje hujša.
Pravkar izšlo pri založbi Sophia
“Nasilje in kriminal naraščata tudi v Evropi, kar je predvsem posledica razslojevanja družbe.”
Darja, opozoril bi te, da nasilje in kriminal v ZDA ne narašča. Že od leta 1991 pada. Tule imaš podatke.
http://www.disastercenter.com/crime/uscrime.htm
Padec nasilja in kriminala v ZDA je še posebej drastičen (na nekaterih področjih do -40%), če upoštevaš dejstvo, da je v istem obdobju prebivalstvo ZDA naraslo za skoraj 50 milijonov … in primerjaš to z gibanjem kriminala v Skandinaviji in z njihovim dohodkovnim izenačevanjem.
Zato tvoja trditev
“Bolj kot je družba razslojena, več je kriminala, korupcije in nasilja.”
ne more držati. Razen, če je ZDA vse manj razslojena?
p.s.
Da bi ocenjevali pomen razslojenosti bi bilo smiselno najprej definirati kaj to je. Ali vključuje bilanco stanja ali le izkaz uspeha? Dohodke, premoženje ali kulturni krog. Nekatere pojavne oblike razslojenosti so gotovo slabe, druge ne. Za presojo, kaj deluje in kaj ne se ne bi obračal na Michaela Moora.
““Bolj kot je družba razslojena, več je kriminala, korupcije in nasilja.”
še kako drži, ni pa to edini dejavnik, vse skupaj pa še dodatno zakomplicirajo razlike med dejanskim/zabeleženim kriminalom/kurupcijo/nasiljem…. tukaj je spremenljiv še pa še. razslojenost je samo ena.
No, potem pa definirajmo, kaj razslojenost sploh je.
Ne vem, zakaj odkrivati toplo vodo? Sociologi so na to temo nedvomno že napisali na tone knjig.
Sociologi so res napisali ogromno knjig, ampak vsak najraje postavi svojo definicijo. Nek koncept postane veljaven, ko do istih zaključkov prideš tudi iz različnih izhodišč, definicij. Kdor se rad ukvarja s številkami, bo naklonjen kazalnikom, kakršen je Ginijev koeficient: http://en.wikipedia.org/wiki/Gini_coefficient
Razslojenost lahko vpliva na kriminaliteto, vendar ni vedno glavni vzrok. Po Ginijevem koeficientu sta Brazilija in Južna Afrika najbolj razslojeni in imata hkrati tudi zelo visoko stopnjo kriminalitete.
V ZDA kriminaliteta ne narašča, narašča pa število zapornikov. Kar je povezano predvsem s kaznovalno politiko neokonzervativcev, ki je štartala z Reaganom. Od njega dalje se zapori polnijo in gradijo na veliko. Spomnem se, kako so pred leti prestopili mejo 2.000.000 zapornikov, sedaj pa jih je očitno še 300.000 več. In razslojenost tukaj igra odločilno vlogo, saj takšno množično zapiranje predvsem manj premožnih lahko komot uvrstimo v nekakšno razredno vojno.
Razlojenost kot vir kriminalitete se navadno razlaga z Durkheimovim konceptom anomije, kar je tudi ameriški sociolog Merton potem apliciral v svoji teoriji kako se posameznik obnaša v družbi, ko skuša dosegati določene cilje.
Sicer pa priporočam v branje kriminološko literaturo, tudi v slovenščini se najde kaj zanimivega. Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti ima dobro založeno knjižnico.
@kriptoproletarec
Strinjam se s tabo, da je Ginijev koeficient glavni pokazatelj “razslojenosti” družbe. Vsekakor razslojenosti ne moremo kar tako obtožiti za stopnjo kriminaliziranosti družbe. Če si pogledamo G.koeficiente za nekaj evropskih držav bomo celo ugotovili, da tak sklep ne bi pripeljal nikamor.
Ukrajina - 31, Italija - 36, Švica - 33,1, Irska - 35,9, Albanija - 26,7, Švedska - 25, Romunija 28,8.
Si kdo še upa rangirati te države glede na G.koeficient? Albanija, Švedska in Romunija so zelo varne države, Ukrajina je varnejša od Švice, na Irskem in v Italiji pa ne hodite na cesto brez osebne oborožitve. So ti sklepi pravilni? Ne, absurdni so.
Glede Reagana in ZDA pa ne smemo pozabiti na slaboumno vojno proti drogi, ki jo je začel v 80.letih in ki je napolnila zapore do neslutenih dimenzij. Problema, ki se ga je lotila, ni niti rešila, niti omilila, ustvarila pa je novega - enormno zaporniško populacijo.
@Darja
Darja, kje bi se ti najraje sama sprehodila ob polnoči po glavnem mestu? V Tirani, Bukarešti, Kijevu, Stockholmu, Rimu, Bernu? Očitno v Stockholmu, Tirani ali Bukarešti, kajneda?
Kje so sociologi napisali kaj uporabnega o razslojenosti? Kolikor sem uspel prebrati o gini indeksu se v praksi uporablja dohodek. Torej gre za merilo enakosti v dohodku. Kaj pa neenakost v premoženju?
Tomaž, poskusi z naslednjimi iskalnimi pojmi:
“social stratification” definition relevant
Tomaž Štih: zgoraj sem ti omenil Durkheima in Mertona, priporočam knjižnico, ne net. Tu ni instant odgovorov za internet vseznalice.
Sicer pa eno je stopnja kriminalitete, drugo pa število zaprtih na prebivalstvo. Število zaprtih je odvisno od kaznovalne politike.
Število zaznane kriminalitete (odkrite) tudi ni enako številu dejanske kriminalitete. To je zopet povezano z učinkovitostjo represivnih državnih organov.
Kot naročeno:
Record-high ratio of Americans in prison:
http://news.yahoo.com/s/ap/200.....population