Pred kratkim se je prvič v zgodovini te države in tudi v zgodovini Evropske unije, Evrope in verjetno tudi sveta zgodilo, da je računsko sodišče naložilo ali zahtevalo od predsednika neke vlade, da zamenja enega ministra. Se pravi, posegla je v neka ustavna in politična razmerja, za kar računsko sodišče, oprostite, ni ustanovljeno. Tolmačenje tega člena zakona o računskem sodišču na ta način pomeni, da lahko računsko sodišče po tem lahko sestavlja tudi koalicije ali jih razdira, imenuje vlade in, ne vem, recimo ugotovi, zdajle naredi pregled v Uradu predsednika republike. Ugotovi, da je v prejšnjem mandatu predsednika republike bilo nekaj narobe, in kaj, naroči potem volivcem, da naj zamenjajo predsednika republike od tega mandata? Če bi ta člen zakona o računskem sodišču tolmačili na ta način, da ima računsko sodišče to pristojnost, potem bi lahko zahtevali zamenjavo kogarkoli.
Janez Janša, predsednik vlade, v odgovoru na poslansko vprašanje

Poslanci Slovenske demokratske stranke ocenjujemo, da ima Računsko sodišče bistveno višjo strokovno kot tudi moralno avtoriteto pri razreševanju tistih vprašanj, ki so povezana s področjem nadzora nad prepovedmi in omejitvami pri sprejemanju daril, nad premoženjskim stanjem funkcionarjev in nad prepovedmi poslovanja, kot pa je to sedaj veljavna Komisija za preprečevanje korupcije, ki se je v svojem mandatu vse prevečkrat zatekala k zelo pavšalnim ocenam, ki so večkrat spominjale na politične kvalifikacije. Ne glede na to, da tudi pri Računskem sodišču lahko, kot je bilo tudi že rečeno, ugotavljamo določene pomanjkljivosti, lahko tudi komentiramo posamezne njihove odločitve, ampak vendarle če gledamo kot celoto in primerjamo obe instituciji, pa vendarle verjetno lahko vsi z gotovostjo rečemo katera je tista, ki uživa nekako večji ugled, da bo bolj neodvisna, bolj strokovna in tako naprej.
Dimitrij Kovačič, poslanec SDS, med državnozborsko razpravo

Sama vlada je zapisala, citiram: “Zakon o Računskem sodišču določa, da aktov s katerimi izvršuje svojo revizijsko pristojnost ni dopustno izpodbijati pred sodišči, niti pred drugimi državnimi organi.” Konec citata. To ste zapisali v obrazložitev tega predloga zakona. In Računsko sodišče je v primeru okoljskega ministrstva izdalo akt in predlagalo tudi sankcije. In kako je reagirala Vlada oziroma predsednik Vlade? S cinično izjavo, da iz zgodovine ne pozna primera, da bi Računsko sodišče razreševalo ministre Vlade. Torej ali je to in tak odnos garancija, da se bo tudi v primerih odločitev Računskega sodišča v zvezi s tem zakonom, ki ga danes obravnavamo ravnalo drugače, bolj korektno in se ga bo upoštevalo? “Malo morgen” bi rekla moja mama, če bi bila danes za to govornico.
Dušan Kumer, poslanec SD, med državnozborsko razpravo

Če bi v resnici govorili o neki politični higieni, potem bi morala v tem trenutku Vlada recimo Draga Kosa in pa Komisijo za boj proti korupciji nagraditi, ne pa jo tako perfidno ukinjati, ne sicer zdaj, ampak kasneje, to je povezano tudi s tem, da bo treba vendarle javiti organizaciji Združenih narodov katera komisija pri nas opravlja te funkcije in za enkrat je to še vendarle Komisija za preprečevanje korupcije, ki je v svetu poznana in tudi cenjena, ima visoke ocene, kasneje, ko bo pa to odkljukano bomo pa že delali po svoje. Slišali smo tudi kako je gospod Drago Kos odvisen, jaz ne vem od česa je odvisen, ali od gobic ali od kokaina ali je iglavec ali je listavec, ampak kolikor ga poznam in kolikor sem delal z njem in seveda tudi tisti, ki so o tem govorili vedo, da svoje delo opravlja profesionalno, natančno, jasno in tudi pregledno.
Aleš Gulič, poslanec LDS, med državnozborsko razpravo

Osebno moram reči, strinja se in nimam nič proti, da te naloge prevzame Računsko sodišče tako kot je predlagano v tem predlogu zakona danes. Mislim, da je naše Računsko sodišče en samostojen neodvisni organ. Jaz bi celo upal si trditi, da je to en organ v Sloveniji, ki, po moji oceni, dela zelo dobro. In ne vidim vzroka, da bi nasprotoval predlogu, da bi to opravljalo Računsko sodišče.
Drago Koren, poslanec SDS, med državnozborsko razpravo

***

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora dne 5.2.2008 je nadzornik zaslišal v. d. generalnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki je izjavil, da predmetni zapisnik pogovora med slovenskimi in ameriškimi diplomati ni bil označen s stopnjo tajnosti. Posredovanje zapisnika nepooblaščenim osebam pomeni kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
iz odločbe urada informacijske pooblaščenke

MZZ poudarja, da je Informacijski pooblaščenec v mnenju šifra 0712-159/2006/2 z dne 7.9.2006 zapisal, da je mogoče v primeru odrejenega strokovnega nadzora vpogledati v vsebino elektronske pošte javnih uslužbencev, če bi bili javni uslužbenci povezani s sumom zlorabe tajnega podatka.
iz sporočila za javnost ministrstva za zunanje zadeve

Zavezanec v postopku med drugim navaja, da je Upravno sodišče RS je v podobnem primeru že enkrat odločalo (sodba opr. št. U 702/99-48, z dne 21.3.2000), pri čemer poudarja, da je bil v času posega v tem primeru v veljavi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS 59/1999), ki izjem v smislu tretjega in četrtega odstavka 9. člena ZVOP-1 ni urejal. Ob tem posebej opozarja na obrazložitev Vrhovnega sodišča v sodbi opr. št. 1 Up 549/2000-3, z dne 16.12.2004, s katero je odločilo o pritožbah tožnikov v isti zadevi. /…/ Nadzornik v zvezi z zgoraj navedeno obrazložitvijo Vrhovnega sodišča RS ugotavlja, da je v obravnavanem primeru obdelava prometnih podatkov sicer lahko legitimni interes MZZ kot delodajalca, ki pa ne pretehta nad legitimnimi interesi zaposlenih ter legitimnimi interesi oseb, ki so komunicirale z zaposlenimi na MZZ. Podobno, kot v navedeni obrazložitvi ugotavlja Vrhovno sodišče RS, pa je tudi MZZ v tem primeru podatke pridobilo in uporabilo za nedopusten namen, ko je na podlagi prometnih podatkov analiziralo, kateri uslužbenci so klicali časopisno hišo Dnevnik. Vrhovno sodišče je v zgoraj predstavljenem primeru, ki ga navaja MZZ, ugotovilo, da bi tovrstni posegi v posameznikovo zasebnost morali biti tudi v primeru, da so zakonsko dopustni, omejeni na ozek krog oseb, ne more pa krog osumljencev zajeti celotne populacije zaposlenih.
iz odločbe urada informacijske pooblaščenke

MZZ želi izpostaviti tudi dejstvo, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi I Up 549/2000-3 z dne 16.12.2004 ugotovilo, da samo po sebi ne gre za protipraven poseg v pravico do zasebnosti in tudi ne v pravico do tajnosti pisem in drugih občil zaposlenih pri delodajalcu, če si delodajalec pridobi izpis evidence vhodnih in izhodnih telefonskih klicev na svojih telefonskih aparatih.
iz sporočila za javnost ministrstva za zunanje zadeve

Objavljeno pod slovenija | | |