<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><!-- generator="wordpress/wordpress-mu-1.2.3-2.2.1" -->
<rss version="2.0" 
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/">
<channel>
	<title>Comments on: Kolikšna bo inflacija?</title>
	<link>http://razgledi.net/blog/2008/02/28/koliksna-bo-inflacija/</link>
	<description>družbene, politične, kulturne, ekonomske, medijske in okoljske razprave</description>
	<pubDate>Thu, 21 Aug 2008 21:20:45 +0000</pubDate>
	<generator>http://wordpress.org/?v=wordpress-mu-1.2.3-2.2.1</generator>

	<item>
		<title>By: neunelf</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/02/28/koliksna-bo-inflacija/#comment-8604</link>
		<author>neunelf</author>
		<pubDate>Tue, 01 Apr 2008 07:59:40 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/02/28/koliksna-bo-inflacija/#comment-8604</guid>
		<description>Se popolnoma strinjam. Govorjenje ekonomistov ob pogledu na sirso sliko izpade ubogo (oz. mocno parcialno). Ljudje (sploh pa ekonomisti) smo ujetniki sistema. Lep primer so vse krize v gospodarstvih. Z disciplino bi se jih dalo prepreciti - pa je to komu v resnici v interesu? Ali gre samo za lenobo - saj se gre, ni se potrebe ukrepati? Kdo potegne najkrajso je itak jasno. 
Kot, da ima "rast" magicno moc. Vsak ekonomski ucbenik navaja rast in dobicek. Verjetno je to do neke mere normalno v smislu cloveka kot enega od bitij te narave, kjer gre za neprestani boj za obstanek, vendar v luci danasnjih okoliscin bi bilo potrebno resno premisliti, kam ta nenehna rast (in groza ob najmanjsih padcih) pelje. Ali bomo prehiteli sistem ali pa bo sistem prehitel nas. 
Merilo za delovanje cloveka bi morala biti dolgorocna vzdrznost okolja. Tako naravnega, kot druzbenega. V bistvu neke vrste tak sistem ze imamo danes, vendar je vec ali manj na papirju zapisan program. Pa vsak skorumpiran "podjetnik" ga hitro spremeni v debelo kuverto in jo zbase pod mizo skorumpiranemu politiku (ekonomistu).</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Se popolnoma strinjam. Govorjenje ekonomistov ob pogledu na sirso sliko izpade ubogo (oz. mocno parcialno). Ljudje (sploh pa ekonomisti) smo ujetniki sistema. Lep primer so vse krize v gospodarstvih. Z disciplino bi se jih dalo prepreciti - pa je to komu v resnici v interesu? Ali gre samo za lenobo - saj se gre, ni se potrebe ukrepati? Kdo potegne najkrajso je itak jasno.<br />
Kot, da ima &#8220;rast&#8221; magicno moc. Vsak ekonomski ucbenik navaja rast in dobicek. Verjetno je to do neke mere normalno v smislu cloveka kot enega od bitij te narave, kjer gre za neprestani boj za obstanek, vendar v luci danasnjih okoliscin bi bilo potrebno resno premisliti, kam ta nenehna rast (in groza ob najmanjsih padcih) pelje. Ali bomo prehiteli sistem ali pa bo sistem prehitel nas.<br />
Merilo za delovanje cloveka bi morala biti dolgorocna vzdrznost okolja. Tako naravnega, kot druzbenega. V bistvu neke vrste tak sistem ze imamo danes, vendar je vec ali manj na papirju zapisan program. Pa vsak skorumpiran &#8220;podjetnik&#8221; ga hitro spremeni v debelo kuverto in jo zbase pod mizo skorumpiranemu politiku (ekonomistu).</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Anika - Ana M. Mayerhold</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/02/28/koliksna-bo-inflacija/#comment-8231</link>
		<author>Anika - Ana M. Mayerhold</author>
		<pubDate>Thu, 28 Feb 2008 07:49:52 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/02/28/koliksna-bo-inflacija/#comment-8231</guid>
		<description>@james
... ne bo več dolgo oziroma, zakaj in kje kje se vsa ekonomika konča?!
 http://www.rumormillnews.com/cgi-bin/forum.cgi?read=119679</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>@james<br />
&#8230; ne bo več dolgo oziroma, zakaj in kje kje se vsa ekonomika konča?!<br />
 <a href="http://www.rumormillnews.com/cgi-bin/forum.cgi?read=119679" rel="nofollow">http://www.rumormillnews.com/c.....ead=119679</a></p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: james</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/02/28/koliksna-bo-inflacija/#comment-8230</link>
		<author>james</author>
		<pubDate>Thu, 28 Feb 2008 05:39:40 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/02/28/koliksna-bo-inflacija/#comment-8230</guid>
		<description>Zaradi dostikrat ponovljenega si bomo tole tudi ne-ekonomisti počasi zapomnili. Predvsem (1) primerjavo neprimerljivega (recimo primerjava dohodka v statističnem razredu z največjo frekvenco, kjer so vrednosti plač izražene v evru, med različnimi državami; o operiranju s povprečjem pa verjetno nima smisla poudariti, da je statitistika strokovno uporabljena napačno in zato ne pomeni nič), (2) grožnje, da posamezniki (predvsem tisti s plačami v omenjenem razredu z največjo frekveno) zaslužijo preveč, in da če družbeno strukturo zamajejo tako, da bodo zaslužili nekaj deset evrov več, šušmarji v posredništvu pa ob milijončkih en evro manj, gospodarstvo propade (lari-fari je moj komentar - iz zapisanega ni empiričnih dokazov za tako trditev), (3) poudarjanje globalnih gibanj, ne da bi pri tem upoštevali osnovne naravne zakonitosti, ki poganja številke, ki se tako lahkotno interpretirajo (poznavanje osnovne formule fotosinteze, razlikovanje med vročo črno streho in belo, ki ima temperaturo okolice, in predvsem eno in edino resnično inflacijo, ki je eksplozija rojstev na planetu, kar posledično pomeni..ja seveda več vsega za zagotavljanje nadalnje rasti,.. hej, saj smo vendarle pri razlagi vrednosti, ki mora rasti, drugače je ni,.. ni kapital)... 
Slika, ki jo prikazuje tekst je tako enormno zožena, da se sprašujem ali jo mogoče interpretirajo ljudje, ki živijo v jami in svet ocenjujejo po sencah, ki padajo vanjo (ja, ja, kot tisti Platonovi v jami). Pa to so ljudje, ki jadrajo (pa ne vidijo tragedije bolnih in izumirajočih delfinov, ki jih obužujoče opisujejo), igrajo golf (pa ne vidijo posledic kurjenja biomase, ki jo tako propagirajo, erozije obdelovalne prsti, betoniranja in asfaltiranja), prodajajo biogorivo v ekoavtomobilih (pa ne stopijo na črno streho svojih energetsko varčnih hisš, ki grejejo v vročini poletja lokalno okolico na več kot 50 st Celzija, osvetlijo noč pred strahom vloma v njihovo lastnino, ne vedoč da noč rabi zvezdno nebo, tišino in temo), ki so zagospodarili namesto izumrlega leva, geparda, tigra, jaguarja, pume in ostalih ljudožerni nesnagi..
Se ponavljam? Seveda se,.. saj so interpretacije in posledično iskanje trendov in rešitev na podlagi tako ozke (slepe) razlage fenomenov v družbi popolnoma napačne. Posledica je obrtniško mišljenje, ki pravi , kar lahko kupim, lahko naredim. pa temu ni tako! LAhko se kopaš v denarju pa ne bi smel sočloveku in življenju odvzeti temo v noči, tišino popoldneva, hlad gaja ob potoku,.. a se razumemo? Vem, da ne. kapitalizem v tej obliki - sicer odraz biologije človeka, pa vendarle leta 2008  napačen. Družba je medtem, ko so ekonomisti zaspali v 18. stoletju naredila n nekaterih področjih pomembne korake - halo, tudi za ekonomiste bi bilo dobro, da se predramijo in ponudijo svetu nekaj novega, kot recimo impresionisti po klasični dobi slikarstva. Mogoče je majhen korak v to smer naredil amaričan J. S. (saj veste ekonomist, ki je svetoval Peterletu)?</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Zaradi dostikrat ponovljenega si bomo tole tudi ne-ekonomisti počasi zapomnili. Predvsem (1) primerjavo neprimerljivega (recimo primerjava dohodka v statističnem razredu z največjo frekvenco, kjer so vrednosti plač izražene v evru, med različnimi državami; o operiranju s povprečjem pa verjetno nima smisla poudariti, da je statitistika strokovno uporabljena napačno in zato ne pomeni nič), (2) grožnje, da posamezniki (predvsem tisti s plačami v omenjenem razredu z največjo frekveno) zaslužijo preveč, in da če družbeno strukturo zamajejo tako, da bodo zaslužili nekaj deset evrov več, šušmarji v posredništvu pa ob milijončkih en evro manj, gospodarstvo propade (lari-fari je moj komentar - iz zapisanega ni empiričnih dokazov za tako trditev), (3) poudarjanje globalnih gibanj, ne da bi pri tem upoštevali osnovne naravne zakonitosti, ki poganja številke, ki se tako lahkotno interpretirajo (poznavanje osnovne formule fotosinteze, razlikovanje med vročo črno streho in belo, ki ima temperaturo okolice, in predvsem eno in edino resnično inflacijo, ki je eksplozija rojstev na planetu, kar posledično pomeni..ja seveda več vsega za zagotavljanje nadalnje rasti,.. hej, saj smo vendarle pri razlagi vrednosti, ki mora rasti, drugače je ni,.. ni kapital)&#8230;<br />
Slika, ki jo prikazuje tekst je tako enormno zožena, da se sprašujem ali jo mogoče interpretirajo ljudje, ki živijo v jami in svet ocenjujejo po sencah, ki padajo vanjo (ja, ja, kot tisti Platonovi v jami). Pa to so ljudje, ki jadrajo (pa ne vidijo tragedije bolnih in izumirajočih delfinov, ki jih obužujoče opisujejo), igrajo golf (pa ne vidijo posledic kurjenja biomase, ki jo tako propagirajo, erozije obdelovalne prsti, betoniranja in asfaltiranja), prodajajo biogorivo v ekoavtomobilih (pa ne stopijo na črno streho svojih energetsko varčnih hisš, ki grejejo v vročini poletja lokalno okolico na več kot 50 st Celzija, osvetlijo noč pred strahom vloma v njihovo lastnino, ne vedoč da noč rabi zvezdno nebo, tišino in temo), ki so zagospodarili namesto izumrlega leva, geparda, tigra, jaguarja, pume in ostalih ljudožerni nesnagi..<br />
Se ponavljam? Seveda se,.. saj so interpretacije in posledično iskanje trendov in rešitev na podlagi tako ozke (slepe) razlage fenomenov v družbi popolnoma napačne. Posledica je obrtniško mišljenje, ki pravi , kar lahko kupim, lahko naredim. pa temu ni tako! LAhko se kopaš v denarju pa ne bi smel sočloveku in življenju odvzeti temo v noči, tišino popoldneva, hlad gaja ob potoku,.. a se razumemo? Vem, da ne. kapitalizem v tej obliki - sicer odraz biologije človeka, pa vendarle leta 2008  napačen. Družba je medtem, ko so ekonomisti zaspali v 18. stoletju naredila n nekaterih področjih pomembne korake - halo, tudi za ekonomiste bi bilo dobro, da se predramijo in ponudijo svetu nekaj novega, kot recimo impresionisti po klasični dobi slikarstva. Mogoče je majhen korak v to smer naredil amaričan J. S. (saj veste ekonomist, ki je svetoval Peterletu)?</p>
]]></content:encoded>
	</item>
</channel>
</rss>
