Ali in kaj je v zadevi Orion storil narobe tožilec Boštjan Penko, vedo le notranji revizorji primera in generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Vsi drugi, s Penkom vred, lahko le verjamemo ali pa tudi ne, da se je tožilski svet odločil prav, ko ga je zaradi odstopa od kazenskega pregona bliskovito izključil iz skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Penko seveda ne verjame, z očitki notranje revizije se ne strinja in se sprašuje, zakaj ga generalna državna tožilka na morebitne napake ni opozorila med postopkom samim, Brezigarjeva pa pravi, da tožilec opozoril ni upošteval.

O zadevi Orion, ki se je spremenila v primer Penko, bodo navsezadnje morda odločala sodišča, a tudi če in ko bodo odločila, vsi skupaj ne bomo bistveno pametnejši. Najmanj od primera Aleš Zalar naprej vemo ne le to, da je v podobnih primerih precej vseeno, kaj menijo sodišča, ampak tudi, da bo ob kakršni koli sodbi že vselej približno enako število tistih, ki jih bo sodišče ‘prepričalo’ in tistih, ki jih ne bo. Kdor zdaj verjame Penku, bo verjel tudi morebitni podobni odločitvi sodišča in nasprotno; kdor verjame Brezigarjevi, ji bo verjel tudi, če ji bo pritrdilo sodišče in nasprotno.

Barbari Brezigar ne podtikam ničesar, prav tako pa nisem na strani Boštjana Penka. A dejstvo je, da Penkov odstop od pregona za generalno državno tožilko ni bil tako nujno slaba novica, kakor se nemara zdi na prvi pogled. Gre, najprej, za razvpito afero iz časov prejšnje vlade, v kateri je bilo prizadetih veliko ‘malih ljudi’ širom države; zaradi teh ali onih povezav zadeva Orion oživlja tudi spomin na druge afere tistega časa (Zbiljski gaj, banka SIB), katerih ‘dolgi repi’ se še vedno vlačijo naokrog. In tožilec, ki po treh letih odstopi od pregona v tako razvpiti aferi, je tako rekoč poosebljena ponazoritev razlage, zakaj so repi afer tako dolgi. I, ker v tožilstvu že od nekdaj ‘škripa’ vendar. Pa ne bo več, kakor se generalna državna tožilka imenuje Barbara Brezigar.

In kakor je Brezigarjeva že precej nujno potrebovala uspeh. Malo tega je namreč, kar bi lahko po treh letih pokazala. Ja, ljubljanska in včerajšnja mariborska akcija, ki jima bo skoraj gotovo kmalu sledila še kakšna podobna (na Obali morda?). A v to, da je tožilstvo kaj takšnega res sposobno speljati do konca, generalna državna tožilka še vedno ne more prepričati. Morda ja, morda ne, doslej je tožilcem tudi v času Brezigarjeve pred sodiščem tolikokrat spodletelo, da je dvom utemeljen.

V zadevi Orion Barbara Brezigar potemtakem ‘v tej fazi’ ni mogla izgubiti: če bi Penko vložil obtožnico, bi bilo super, da je odstopil od pregona, pa je enako super, ker se lahko zdaj z odločnostjo izkaže generalna državna tožilka osebno. Malce bolj dolgoročno pa o usodi Brezigarjeve tako in tako ne bosta odločala obtožnica v zadevi Orion in ravnanje v primeru Penko, ampak obtožnice, ki jih bo - ali pa ne - tožilstvo pripravilo v postopkih, ki so bili sproženi med njenim mandatom.

Objavljeno pod nt, slovenija | | |