Comments on: Vzgoja ‘nacionalnih šampionov’ jamči tehnološko povprečnost

By: Miroslav Prešern

Miroslav Prešern — Fri, 14 Mar 2008 07:27:28 +0000

Sem prebral “Zakaj Slovenija ni tehnološki svetilnik sveta”.

To je to.

Lep pozdrav!

By: dušan

dušan — Thu, 06 Mar 2008 21:34:20 +0000

Razlogi za neuspešno sodelovanje med akademsko sfero in gospodarstvom so sistemske narave. O tem sem nekaj pisal v prispevku Zakaj Slovenija ni tehnološki svetilnik sveta? ( http://razgledi.net/blog/2007/.....nik-sveta/ ).

Možne rešitve so znane, a jih je praktično nemogoče udejaniti, ker o spremembah odločajo tisti, ki sprememb ne želijo. Glede na to, da vladni predstavniki niso naklonjeni sistemskemu pristopu, o čemer lahko beremo v diskusiji med ministrom za razvoj in direktorjem Institua Jožef Stefan, lahko le upamo, da bo kakšnemu inštitutu ali visokošolski organizaciji uspel razvojni preboj, ki bo sprožil veter sprememb. Dokler pa pristojni le lepo govorijo, sprememb ne bo, navkljub dobrim namenom.

Zgodba z nacionalnimi šampioni je lahko tudi žalostna, na kar opozarjajo primeri podjetij, ki so v agoniji propadla, pa tudi primeri podjetij, ki jih z državnimi subvencijami ohranjamo pri življenju, zaposleni pa se morajo skozi življenje prebijati z minimalnimi plačami. Slovenski direktorji, ki so zavozili nekoč uspešna podjetja, so prepozno spoznali, da se svet spreminja. Ne moremo jim očitati nevednosti, pač pa neznanje in nesposobnost za izvedbo sprememb.

By: Miroslav Prešern

Miroslav Prešern — Tue, 04 Mar 2008 11:43:10 +0000

Z napisanim se strinjam in dodajam.
Seveda pa je prenos znanja v Sloveniji poseben problem, v svetu obstajajo namreč, primeri dobrih praks kako povezati akademsko sfero in ostalo znanje s podjetji in podjetniki, tu pa se pri nas zadeva ustavi, ker pač vsi modeli (anglo-amerški in evropski) temeljijo na popolonma podjetniški osnovi oziroma na kupoprodajnem odnosu, ki pa je pri nas že v osnovi “problematičen”, samo poglejmo kako sedaj, ta oblast stigmatizira podjetništvo (tajkuni…), kar je kaznivo, naj se preganja in naj se loči zrno od plevela, ne pa da se to počne, na takšen, za razvoj podjetništva škodljv način, posredno pa to tudi škoduje pri prenosu znanja.

Poseben problem pa je prenos neformalnega znanja (kompetenc, izkušenj…), kjer ne znamo iskoristiti znanja, ki ga imajo izkušenejši (starejši) to zanje nam z dnem odhoda takšnih posameznikov pobegne, zato je potrebno starejše državljanke in državljane ter ljudi iz akademskega okolja motivirati (davčna zakonodaja, zadružništvo..), da bodo ta znanja prenašali na mlajšo populacijo.

Namesto konca pa: “Ali so podjetja kjer imajo delavke in delavci 350 evrov mesečne plače nacionalni šampioni ali so njihovi direktorji in lastniki nacionalni šampioni?” Šampioni so seveda delavke in delavci, ki uspejo preživeti s takšnimi plačami, podjetja, direktorji in lastniki pa to, vsekakor niso.