Zeleno, biološko pridelano in okolju prijazno vse bolj postaja trend tudi v tekstilni industriji in proizvodnji oblačil. Josef Schmidtbauer, menedžer, pristojen za inovacije pri avstrijskem podjetju Lenzing, ki je eden največjih proizvajalcev celuloznih vlaken, je za avstrijski dnevnik Standard povedal, da poslovni partnerji v zadnjih dveh letih vse bolj povprašujejo po vlaknih, ki so proizvedena na ekološki način. Podjetja, kot so Woolworth, Nike in Marks&Spencer imajo v ponudbi vse več zelenih izdelkov. Lenzing izdeluje vlakna za proizvodnjo blaga za oblačila, tekstila za dom in druge izdelke (na primer tampone).

Na nizozemski univerzi v Utrechtu je Lenzing naročil prvo študijo o dobi in načinu uporabe naravnih vlaken (viskoza), ki jih prodaja pod znamko modal in tencel. Ta je pokazala, da je viskoza z ekološkega vidika boljša. Avtorica študije Li Shen pravi, da je za pridelavo ene tone bombažnih vlaken treba posaditi bombaž na več kot hektaru polj, za enako količino viskoze pa je dovolj 0,2 do 0,6 hektara, glede na to, ali viskozo pridobijo iz hitrorastočega evkaliptusa ali iz bukve. Poleg tega bombaž za rast potrebuje ogromno vode.

Lenzing je eno od avstrijskih podjetij, ki so se prilagodila globalizaciji in z inovativnostjo postala pomembni svetovni proizvajalci tekstila. Podobno velja tudi za nemško tekstilno industrijo. Njihovi lastniki in menedžerji so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je klasična tekstilna industrija začela stagnirati, začeli pospešeno vlagati v razvoj in inovacije in iskati nove trge, razvijati nove izdelke. Tekstilna podjetja zdaj recimo proizvajajo tekstil na varnostne zračne blazine v avtomobilih, za filtre za izpušne pline, tehnični tekstil se uporablja za izboljšanje akustike v avtomobilih. Inženirji in inovatorji tekstilnih podjetij so razvili tekstil, ki nadomešča plastiko, ki pokriva žice, že tri četrtine tamponov je recimo iz viskoznih vlaken, le še četrtina jih je iz bombaža. Vse več novega tekstila potrebujejo proizvajalci zaščitnih oblačil.

Največji kupci visokotehnološkega in tehničnega tekstila so proizvajalci avtomobilov, letal, medicinske tehnike, gradbena podjetja ga potrebujejo recimo kot vezivni material. Za razliko od proizvodnje oblačil, ki so jo bodisi zaprli ali preselili v države s cenejšo delovno silo, so avstrijska in nemška tekstilna podjetja večinoma med najbolj uspešnimi gospodarskimi podjetji. Iz nekoč delovno intenzivne panoge se je tekstilna industrija spremenila v visoko tehnološko intenzivno in inovativno industrijo. Prihodnost tekstilne industrije je tudi v nanotehnologiji.

V Sloveniji imamo po zgledu evropske tekstilne tehnološke platforme od leta 2005 svojo Tekstilno tehnološko platformo, njen namen je združiti znanje na tem področju, zato povezuje podjetja, raziskovalne in izobraževalne ustanove s področja tekstila.

Cilji strateške raziskovalne agende so zastavljeni za obdobje 2007-2013. Raziskave bodo podprle razvoj vrhunskih inovativnih tekstilnih izdelkov, zasnovanih na novih materialih, inteligentnih tekstilijah, izdelkih iz vlaken posebnih lastnosti, ob uporabi naprednih ter okolju prijaznih tehnologij in razvoju novih standardiziranih ter certificiranih metod preskušanja.

Po podatkih evropskega združenja za tekstilno industrijo (EURATEX) se je proizvodnja tekstila v prvih devetih mesecih lani v Evropi povečala za 1 odstotek v primerjavi z letom 2006, v primerjavi z letom 2000 pa je bila kar za 19,3 odstotka manjša. Za Slovenijo nimajno podatkov, saj so na združenju za tekstilno in oblačilno idnustrijo na gospodarski zbornici komajda objavili podatke za leto 2006. V Avstriji je bila lanska devetmesečna proizvodnja recimo za 18,8 odstotka manjša kot v enakem obdobju leta 2000, je pa v primerjavi z enakim obdobjem leta 2006 bila za 3,2 odstoka večja. Najbolj pa se je lani v primerjavi s predlani zmanjšala na Madžarskem, kar za 19 odstotkov. Največjo rast, za 9,4 odstotka, pa so imeli Poljaki.

In the textile industry, the situation during the first nine months of 2007 improved in a limited – but relatively high - number of Member States. As a matter of fact, 13 EU countries were able to increase their production during the first three quarters of 2007 with an average evolution rate above +5% (Austria, Belgium, the Czech Republic, Germany, Greece, Finland, France, Latvia, Lithuania, Poland, the UK and two new Member States). In the other Member States, production deteriorated with declines ranging from -1.6% in Ireland and Denmark to -19.4% in Hungary. Finally, Italy managed to limit the declines of its production.
When comparing the trend of textile production in the first nine months of 2007 with the same period of the year 2000, we note that countries from the old Europe, with the exception of Belgium and Finland, suffered most from the crisis this industry went through (the drops in production indeed exceeded -29% during that period of time). On the other hand, The majority of new Member States – except Hungary and Slovakia– performed very well over the past seven years, with positive rates ranging from +1.7% in Belgium to +166% in Bulgaria.

Še zmeraj v evropski tekstilni industriji upada število zaposlenih. V prvih devetih mesecih lani se je v primerjavi z enakim obdobjem 2006 njihovo število zmanjšalo za 6,1 odstotka. Slovenija je v skupini držav z zmanjšanjem števila zaposlenih med 2 in 5,7 odstotka. Tekstilna podjetja v EU so imla v prvih devetih mesecih lani v primerjavi z enakim obdobjem 2006 za 2,2 odstotka več naročil. Kako uspešna so bila slovenska podjetja, EURATEX ne navaja.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |