Izvod zahteve za preiskavo, ki je bil pokazan na TV zaslonih, ni identičen izvodu, ki se nahaja na tožilstvu. Na tožilskem izvodu zahteve ni pripisov, ki so na izvodu prikazanem na TV zaslonih. Na izvodu državnega tožilstva je zapis preiskovalne sodnice, ki je 13.2.2008 ob 20.30 uri potrdila prejem zahteve za preiskavo. Tega zapisa na izvodu prikazanem na TV ekranih ni. Ministrstvo za pravosodje je bilo s strani Vrhovnega državnega tožilstva obveščeno, da je državni tožilec dne 13.2.2008 dežurni preiskovalni sodnici izročil 17 izvodov zahteve za preiskavo – 1 izvod za sodišče in 16 izvodov za obdolžence in njihove zagovornike. Državni tožilec zahteve za preiskavo ni izročil nikomur drugemu in tako novinarji zahteve za preiskavo niso dobili od državnega tožilca. /…/ Vrhovno državno tožilstvo je Ministrstvu za pravosodje zagotovilo, da zahteva za preiskavo v medije ni prišla s tožilstva ter, da ni nobene osnove za kakršnokoli interno preverjanje ravnanja zaposlenih na tožilstvu v zvezi s tem dogodkom.
iz sporočila za javnost ministrstva za pravosodje

Takoj po prejemu omenjenega dokumenta, in sicer 13. februarja, ga je preiskovalna sodnica opremila s podpisom prejema zahteve. Tako ne gre za odtekanje podatkov s strani sodišča, pač za drugopis zahteve za preiskavo, s katero so razpolagale vse stranke v postopku.
iz sporočila za javnost ljubljanskega okrožnega sodišča

Stopnja tajnosti, s katero so bili označeni nekateri dokumenti oziroma priloge, je prenehala s trenutkom podaje kazenske ovadbe v skladu z zakonom o tajnih podatkih. V skladu z določili zakona o kazenskem postopku imajo pravico do seznanitve s kazensko ovadbo in vsemi prilogami vsi osumljenci in njihovi zagovorniki.
iz sporočila za javnost ministrstva za notranje zadeve

Vsekakor pa ti dokumenti v javnost iz tožilstva ali uprave kriminalistične policije niso mogli priti sami. Očitno je, da jih je nekdo iz tožilstva ali policije nezakonito izročil nepooblaščenim osebam ter tako omogočil dostop do teh dokumentov sredstvom javnega obveščanja.
iz sporočila za javnost podjetja SCT

Bolj nas moti dejstvo, da so se z namenom diskreditacije v medijih pojavile kopije tožilske odločitve in zdaj novinarji, ki točno vedo, kje so papirje dobili, sprašujejo, ali so bili tožilci toliko neprofesionalni, da so dokumente posredovali medijem. Seveda dobro vedo, da tožilci tega niso storili.
Barbara Brezigar, generalna državna tožilka, v Delu

***

Dokler te nejasnosti ne bodo odpravljene, se ne bom odločil.
Janez Janša, predsednik vlade, v izjavi za javnost

Za nas ne obstajajo formalnopravne dileme. Organ, ki mu je bil vročen poziv za razrešitev odgovorne osebe, mora odločiti o pozivu in o tem pisno obvestiti sodišče. Same vsebine odgovora pa zakon ne opredeljuje podrobneje.
Igor Šoltes, predsednik računskega sodišča, na tiskovni konferenci

Če veljajo pravila o dokončnosti mnenj in pozivov računskega sodišča za vse državne organe in za vse predstojnike teh organov, potem je prvi, ki jih mora upoštevati prav predsednik vlade.
Katarina Kresal, predsednica LDS, na rtvslo.si

***

Vsa ta našteta dejstva, s katerimi so se prvotno strinjale vse članice Kontaktne skupine, tudi Ruska federacija, govorijo v prid argumentu, da je Kosovo zares poseben primer - sui generis – zato ne postavlja pod vprašaj veljavnosti načela suverenosti in teritorialne celovitosti držav. /…/ Po našem prepričanju je v tem trenutku za Srbijo bistveno, da si s svojimi reakcijami na razglasitev in priznanje neodvisnosti Kosova ne zapre vrat v EU. Ponavljamo, vprašanje Kosova je ločeno od vprašanja EU integracije Srbije. Teh dveh vprašanj Srbija ne bi smela povezovati. V tem smislu je za nas posebej nerazumljivo srbsko nasprotovanje EU misiji na Kosovu, saj je le-ta najprej v interesu prav tamkajšnjega srbskega prebivalstva.
Dimitrij Rupel, predsednik sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose, na seji evropskega parlamenta

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo predloga sklepa o priznanju neodvisnosti in suverenosti Kosova in ga pošilja v obravnavo in sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije. Besedilo predloga sklepa se glasi: Republika Slovenija priznava Kosovo kot neodvisno in suvereno državo.
iz sporočila za javnost po 159. seji slovenske vlade

Ne gre za sposobnost odborov, da bi to /predlog sklepa vlade o priznanju Kosova/ obravnavali ali državni zbor, seveda bi lahko obravnavali, samo ne moremo uvrstiti na dnevni red, ker ne izpolnjuje pogojev pod katerimi bi lahko uvrstili s širitvijo dnevnega reda na to sejo po drugem odstavek 58. člena, ste slišali. V kolikor bi bila zahteva, bi verjetno to sklicali kot ste videli z ozirom na to, da bo že v tem tednu, že v petek bomo redni program zaključili, kot ste videli razpored, bi v tem primeru izredno sejo dali na rezervni datum, to se pravi 4. marca.
France Cukjati, predsednik državnega zbora, med sejo kolegija državnega zbora

Osebno menim, da bi bilo za Slovenijo najbolj modro, če bi se s političnim vprašanjem priznanja neodvisnosti Kosova začela ukvarjati čim kasneje, po možnosti v začetku obdobja predsednikovanja Francije. Tako bi se politična napetost proti Sloveniji kot predsedujoči članici, pravzaprav ’sosedi iz regije’, sprostila, s tem pa bi se tudi odnosi med Slovenijo in Srbijo ter drugimi državami v regiji lahko oblikovali konstruktivno. Zagotovo ni v interesu Slovenije, da je v konfliktu s Hrvaško, Srbijo ali katero koli drugo bližnjo državo, s katero jo povezujejo tudi pomembni gospodarski tokovi.
Žiga Debeljak, predsednik uprave Mercatorja, v Delu

Ne vidimo načelnih niti praktičnih razlogov, da bi s to odločitvijo Slovenija odlašala.
Borut Pahor, predsednik SD, na tiskovni konferenci

Objavljeno pod slovenija | | |