“Širše družbeno bolj sprejemljivo” cestninjenje je nepravično
darja, torek, 19. februar 2008Kako zmeden in nepravičen sistem nastane, če o pobiranju cestnine odločajo politiki - ne da bi poslušali stroko -, vidimo v Sloveniji. Če pa poslušajo stroko, kakor recimo Švicarji in Portugalci, imajo vozniki na voljo sodoben in učinkovit cestninski sistem, ki je za vse voznike enak, torej pravičen. V Sloveniji imamo pred cestninskimi postajami ob vsakem povečanju prometa kolone, hkrati pa se vsak dan kup voznikov preprosto z obvozom cestninske postaje izogne plačilu cestnine, Švicarji in Portugalci pa svoj sistem uspešno prodajajo v tujino. Švicarji so vodilni pri satelitskem sistemu cestninjenja, svetovali bodo tudi pri vzpostavitvi takšnega sistema v Sloveniji. Portugalci so na vrhu pri mikrovalovnem sistemu cestninjenja.
Ker so prevladali interesi politikov, zlasti na lokalni ravni, v Sloveniji zdaj vozniki na primorski avtocesti plačajo cestnino za vsak kilometer avtoceste, ki ga prevozijo. Ker je tam zaprt sistem, se plačilu ne morejo izogniti, plačajo pa za toliko kilometrov, kot jih prevozijo. Na Gorenjskem imamo odprt sistem cestinjenja - cestnino pobirajo le na cestninski postaji Torovo -, zato vsi vozniki plačajo enako, ne glede na to, koliko kilometrov prevozijo, z obvozom cestninske postaje, zlasti prek izvoza Vodice, pa se plačilu cestnine tudi zlahka izognejo.
Odprti sistem imamo tudi štajerski avtocesti, na Dolenjskem in preostalih novih odsekih, kajti vlada je leta 1994 odločila, da bo za nove avtocestne odseke veljal izključno odprti sistem pobiranja cestnine. To stališče je nato leta 1995 potrdila še študija, ki je pokazala, da je ta sistem “širše družbeno bolj sprejemljiv”, ker voznikom v regionalnem prometu omogoča brezplačno uporabo avtocest, tranzitni vozniki in vozniki, ki potujejo med regijami, pa morajo plačati cestnino. Na avtocestnih odsekih z odprtim cestninskim sistemom zaradi tega ni cestninskih postaj na vseh izvozih, ampak Dars cestnino zaračuna le na čelnih cestninskih postajah. Ker ni mogoče kontrolirati voznikov, cestninske postaje precej voznikov, ki bi po pravilu morali plačati cestnino, preprosto obvozi. Slabost tega sistema je tudi, da ne omogoča plačevanja cestnine za toliko kilometrov, kot jih voznik po avtocesti dejansko prevozi. Med politiki je bil največji podpornik odprtega cestninskega sistema takratni celjski župan Jože Zimšek (LDS), ki je bil tudi predsednik nadzornega sveta Darsa.
Dvojna merila pri plačevanju cestnine so pred leti razjezila predvsem Primorce, zato so poslanci s tega območja, večinoma hkrati tudi župani, dosegli, da je bila aprila leta 1999 v državnem zboru široka razprava o cestninjenju v Sloveniji. Na njeni podlagi so poslanci odbora za infrastrukturo in okolje od Darsa zahtevali, da mora dolgoročno zagotoviti tehnološko posodobitev in v razumnem času uvesti enoten sistem cestninjenja.
Dars se je uresničevanja sklepov odbora za infrastrukturo najprej lotil z naročilom posodobitve študije o cestninjenju, ki je bila izdelana leta 1995. To nalogo je naložil Prometno-tehničnemu inštitutu pri Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Na inštitutu so ugotovili, da bi bilo predrago, če bi na celotnem avtocestnem omrežju z dograditvijo cestninskih dodatnih postaj vzpostavili zaprt sistem cestninjenja, torej sistem, ki ga imamo na primorski avtocesti. Izdelovalci študije so predlagali dograditev dodatnih cestninskih postaj tam, kjer vozniki najpogosteje obvozijo čelne cestninske postaje, enoten sistem cestninjenja pa je po njihovi oceni mogoče vzpostaviti šele z uvedbo elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku.
Vlada je novembra 2001 te ugotovitve prevzela za svoje in napovedala, da bo elektronski sistem cestninenja v prostem prometnem toku na celotnem avtocestnem omrežju uveden v letošnjem letu. Darsu pa je naložila, da bi moral do leta 2004/2005 na gorenjskem avtocestnem kraku dograditi dodatno cestninsko postajo Vodice, na vipavskem kraku Vogrsko, na Dolenjskem cestninsko postajo Ivančna gorica, na avtocesti proti Štajerski pa cestninski postaji Krtina in Lukovica. Te cestninske postaje bi Darsu od leta 2005 do 2007 po takratnih izračunih prinesle dodatnih 7,2 milijarde tolarjev prihodkov od cestnine (to je čisti prihodek, stroški dograditve novih postaj so že odšteti), kar bi bilo 5 odstotkov vse pobrane cestnine.
Toda dobrih sedem let kasneje imamo še zmeraj tehnološko enak sistem cestninjenja kot pred trinajstimi leti, le dve od predvidenih dodatnih cestninskih postaj - Krtina in Lukovica -, sta dograjeni, ker so gradnjo preostalih župani preprečili. In še zmeraj nimamo enotnega sistema cestninjenja na celotnem avtocestnem omrežju. Novembra 2001 je vlada sklenila, da so “predlagani ukrepi poleg postopnega izenačevanja vseh uporabnikov sodobnih cest pomembni tudi s stališča izboljševanja finančnih pogojev nadaljnjega uresničevanja avtocestnega programa, še posebej v povečevanju sposobnosti odplačevanja za gradnjo avtocest že izkoriščenih posojil in možnosti najemanja dodatnih posojil“. Ker je Dars najel precej več novih posojil kot je vlada predvidevala leta 2001, me kot davkoplačevalko zanima, kako je nadomestil izpad 5,3 milijarde tolarjev prihodka od cestnin, ki jih ne more pobirati na cestninskih postajah Vogrsko, Ivančna Gorica in Vodice.
Prometni minister zagotavlja, da bo sistem satelitskega cestninjenja v prostem prometnem toku začel delovati avgusta leta 2009. Zanima me, kako trden je ta rok, glede na to, da sistema še niso začeli testirati. Vlada je namreč v sklepih novembra 2001 predvidela začetek testiranja sistema leta 2004, da bi leta 2008 lahko začel delovati. Zanima me tudi, kako bo vlada zagotovila, da podjetje Logina, ki ga je izbrala za vzpostavitev satelitskega sistema cestninjenja, ne bo samo pobiralo denarja in ponovilo prakse podjetja Traffic Design, ki je Darsu na podoben način prodalo sistem ABC, sistema pa tehnološko niso več razvijali in posodabljali. Ker Portugalci imajo sodoben mikrovalovni sistem, neenotnost članic EU ne more biti izgovor ne za to, da imamo v Sloveniji tehnološko zastarel in neučinkovit sistem cestninjenja, pa tudi ne za morebitno uvedbo vinjet.
Darja, kritika je na mestu. Toda kaj predlagaš? Privzemimo, da je uvedba cestninjenja s sledenjem vozil (satelitskega, mikrovalovnega, …) realna šele leta 2012. Da štiri leta ostanemo pri sedanjem sistemu, ali uvedemo kakšno vmesno rešitev? Če drugo - kaj?
Če se že omenja politične krivce dodajam par vprašanj:
Katera stranka je od vekomaj imela prometno ministrstvo in DARS v svojem fevdu?
Kje je volilna baza te stranke?
Kje ima lokalno prebivalstvo največjo korist od odprtega sistema?
Katera stranka je najbolj poštena med poštenimi?
@ Tomaž Štih
ne vem, kdo je vladi zagotovil, da je satelitski sistem mogoče uvesti že sredi leta 2009, prav tako mi ni znano, zakaj je rok prestavila; glede na to, da podjetju Logina svetujejo Švicarji, kjer satelitski sistem menda brez problemov deluje in je Švica podobno kot Slovenija tranzitna država in ima podobno konfiguracijo terena, je verjetno mogoče skrajšati rok za testiranje; ob tem gre opozoriti, da so Švicarji cestni sistem v okviru prometne politike učinkovito dopolnili z železnico, kar pomeni, da precej tovora prepeljejo po železnici, ker je ponudba železnice v primerjavi s prevozom po cesti dovolj privlačna, po stroških in hitrosti prevoza; zakaj Logino omenjam v povezavi s Traffic Designom? Po podatkih časopisa Finance je Logino kupil Istrabenz in to takoj, ko jo je vlada izbrala za koncesionarja za satelitski sistem. Istrabenza in njegovih podjetij pa ne najdem med podjetji, ki v Sloveniji veliko vlagajo v razvoj. Sedanji cestninski sistem bo politika, ne glede na to, kdo je na oblasti, ohranjala toliko časa, dokler ji to ne bo škodilo oziroma zaradi tega ne bodo letele glave. Enako velja za eksperimentiranje s prehodnimi rešitvami, kot so vinjete.
http://razgledi.net/blog/2007/.....stni-kriz/
@ sn
o političnem obvladovanju Darsa sem pisala tukaj:
http://razgledi.net/blog/2007/.....-politike/
link
http://razgledi.net/blog/2007/.....stni-kriz/
spada k odgovoru sn
Darja,
kako pa je z ustavno pravico zagotavljanja brezplačnega dovoza/dostopa? Kot mi je znano, ta na relaciji LJ - Ivančna Gorica drugje kot po obstoječi avtocesti LJ - NM ni možen.
@zlopamtilo
sem pogledala ustavo iz leta 1991 in dopolnitve pa člena s “pravico zagotavljanja brezplačnega dovoza/dostopa” nisem našla. Se pa spomnim, da je Ivančna gorica spodbijala gradnjo cestninske postaje s pravico do brezplačnega dostopa, morda imamo državljani to pravico zagotovoljeno v katerem od zakonov, recimo o javnih cestah, a javna cesta ni le avtocesta.
Problem na Dolenjskem je, da ni primerne javne ceste, kjer bi se lahko peljal tudi tovornjak.
Jaz do uvedbe satelitskega cestninjenja podpiram sedanji ABC sistem z njegovo nadgradnjo za tovornjake. Nikakor se mi ne zdi pošteno, da bi tuji tovornjakarji plačali veliko manj kot plačajo danes, še manj pa se mi zdi pošteno, da bi tujci, ki povprečno po naših avtocestah naredijo 10-20 km, plačevali od 8-11 evrov za 10 dnevno vinjeto.
Vsekakor do sedaj niso upoštevali pravila, da mora kraje ki jih povezuje avtocesta povezovati tudi navadna cesta. Problem je ravno na gorenjski avtocesti med Peračico in Vrbo, kjer take ceste ni niti planirane.
@Darja
OK, I stand corrected.;)) Ne gre za ustavno, kaže pa, da gre za zakonsko pravico, kar je bil, kot se spomnim, vedno argument občine Ivančna gorica.
@Podplat
Kot se spomnim, za viadukt Peračica obstoja povsem solidna alternativa preko Posavca. Se morda motim?
http://zemljevid.najdi.si/inde.....p;tab=maps
Ali hočemo/hočejo plačilo za uporabo avtocest, ali nadzor. Oba omenjena sistema nakazujeta, da je nadzor pomembnejši. Zakaj ne bi zadeve poenostavili: zavzemam se za plačilo “bencinskega” evra; kolikor goriva kupi voznik, toliko kilometrov najbrž prevozi. Pri tem ni pomembno, ali po avtocestah ali po lokalnih cestah. Oboje je potrebno vzdrževati in/ali graditi. Menim, da je to najbolj enostaven, učinkovit in do državljanov in uporabnikov prijazen način “cestninjenja”. V orbitah je že takšna gneča, še bolj “hecni” pa so čipi.
@darja: Z veseljem berem tvoje članke in zato dejstva iz njih že poznam.
Razumem šibke plati vinjete in se strinjam z njimi. Vinjeta se mi zdi primerna predvsem zato, ker je najbolj praktična rešitev za državljanke in državljane. Vržeš nalepko na šipo na začetku leta in se neovirano voziš po vsej državi ( del stroškov preložiš na tujce). Policist (ali policaj, kar je že zadnja moda?) preveri, če imaš to nalepko. Nobene visoke tehnologije in deluje v vseh pogojih.
Druge rešitve se mi zdijo logistično zahtevnejše, le redke izmed njih ne predvidevajo zapornic na cestah in postaj; preverjanje je težje, potrebno je polniti račun.
Zato me zanima, kaj je tvoja rešitev? Iz dosedanjih sporočil sem prebral, da predlagaš (vendar ti ne bi želel polagati besed v usta):
- da tovornjake nalagamo na vlake,
- da do uvedbe sledenja vozil (ki bo ko bo - očitno je en rok že zamujen in še ni nič…) ne spreminjamo ničesar?
p.s.
Jasno je, da bodo cestnine politična rešitev. Ne govorim o “pravični” rešitvi, ampak o takšni, ki bo najboljša kombinacija a) politično možnega, b) ekonomsko izračunljivega, c) v realnem času vzpostavljenega, d) praktičnega za državljanke in državljane. Meni je sedanji sistem muka. Videl sem kolone tovornjakov v Švici (ker sem tam živel) in vem, kaj to pomeni za promet ob meji, če se ne uredi dobro. In možnost je, da se ne bo uredilo dobro. V tem primeru se ti zabaše že avtocesta pred mejo oz dovoz do meje in imaš kolono, ki se nikamor ne premakne, ker desetine metrov dolgi šleperji pred tabo nimajo kam…) Zgraditi takšne terminale in procesiranje najbrž ni preprosto. Ali kamioni čakajo dvakrat (carinjenje in potem še nalaganje)? tudi če to naredimo bom zaradi tega jaz za obisk Maribora še vedno stal pred rampo na šestih cestninskih postajah…
Anika, takšen sistem bi sicer deloval za Slovence, ne pa za tujce. Ti lahko kupijo bencin pri sebi in zastonj prevozijo našo državo brez, da bi tankali. Dobro bi bilo videti kakšne izračune o tem, kako realno je, da bodo pri novi ceni bencina tankali pri nas in kako realno je, da se ne bodo načrtno izogibali tankati pri nas.
@Tomaž Štih
Noben način/sistem ni popoln. “Bencinski” evro naj bi veljal za vso EU. Če bi morda peščica voznikov spekulirala, je to zanemarljivo malo v primerjavi z dragimi sistemi vinjet ali GPS-a …, da o drugih stranskih učinkih ne govorimo. Pri uvajanju obeh načrtovanih sistemov se obračajo veliki denarci, gre pa tudi za prestiž snovalcev sistemov … Pri vseh treh sistemih pa gre tudi za vprašanje “gostosti sita”!
Malce off-topic pa vendar:
European Transport Safety Council (ETSC) je včeraj vabil na tiskovno konferenco o predstavitvi varnosti na evropskih avtocestah:
“EU suffers from striking disparities in motorway safety”
10h00-11h00, 19 February 2008. Permanent Representation of the Republic of Slovenia to the EU Rue du Commerce 44, B-1000 Brussels
Iz predstavitve:
Motorways are the safest roads by design. While accounting for more than one quarter of all kilometers driven, they contribute only to 8% of to the total number of road deaths. However, this high safety record is not at all universal in Europe. There is a six-fold difference between the worst and the best performers among the 19 surveyed countries. Uvrstitev Slovenije ni nezanimiva…
Tudi: In 2006 at least 6200 motorcycle and moped riders were killed in road crashes in the EU25. While representing 16% of the total number of road deaths, they accounted for only 2% of the total kilometres driven. Norway, Switzerland, Denmark and Finland are the least dangerous places to ride, with average rider deaths between 30 and 45 per billion kilometres. In Slovenia riders are exposed to death rates above 200 per billion km.
WOW! (In o tem nisem zasledil nikjer nobenega članka, ne včeraj, ne danes???)
@ Anika
stroka zagotavlja, da je vprašanje varovanja osebnih podatkov pri satelitskem cestninjenju rešeno - vsi podatki, kdaj in kje se kdo vozi, ostanejo v napravi, ki jo ima voznik v avtomobilu.
Bencinski tolar smo že imeli kot namenski tolar za gradnjo avtocest. Ta denar se je zbiral v državnem proračunu, zato je vlada našla vedno nove naloge, ki jih je financirala s tem denarjem. Evropski bencinski evro ni izvedljiv, ker je med državami članicami preveč razlik, nekatere imajo recimo avtoceste že dograjene, nekatere so jih šele začele graditi…
@ Tomaž Štih
Najprej na splošno: dokler Dars ne bo odplačal posojil, si v Sloveniji ne moremo privoščiti cestninskega sistema, ki bo najbolj prijazen do uporabnikov cest, ampak sistem, ki bo prinesel dovolj cestnine za odplačilo cestnine. Član uprave Darsa Žan Jan Oplotnik je pred nedavnim dejal, da se utegne zgoditi, da bo Dars posojila odplačeval še po letu 2040, ne le do 2030. Nisem zasledila, da bi vlada izbiro satelitskega sistema cestninjenja utemeljila z izračunom, da bo ta sistem Darsu zagotovil dovolj cestnine za odplačevanje posojil. Cestnina je namreč predvidena kot edini vir za odplačevanje Darsovih posojil. Če bo vlada ali Dars predložil izračun, da z vinjetami lahko pobere dovolj cestnine za odplačilo Darsovih posojil, naj jih uvede - a ob tem mi naj pove tudi, kakašna mora biti cena vinjete, koliko vinjet za tovornjake mora prodati na leto, koliko vinjet za osebna in druga vozila mora prodati na leto, da bi Dars pokasiral dovolj cestnine za odplačilo posojil z obrestmi, jasno, da hkrati pričakujem tudi objavo podatkov, koliko cestnine Dars zdaj pokasira od tovornjakov in koliko od osebnih in drugih vozil.
Enako velja za nadgradnjo sedanjega sistema ABC, kateremu se je vlada lani sicer odpovedala, pa seveda tudi za satelitski sistem, za slednjega tudi pogrešam natančen terminski načrt do uvedbe s podatki, kaj je bilo že narejeno, s takšnim načrtom bi ministrstvo za promet lahko verodostojno utemeljilo obljube, da bo satelitski sistem res uveden avgusta leta 2009. Ministrstvo za okolje in prostor mora tudi sodelovati, saj je treba postaviti točke, kjer bodo voznikom odmerili cestnino. Že vedo, kje bodo stale, kak je postopek, kako je z odkupi zemljišč…
Kaj in kdaj je treba spremeniti je odvisno od zmožnosti Darsa za odplačilo posojil in Žan Oplotnik, član uprave, ki je pristojen za finance, že opozarja, da se utegne zgoditi, da prihodnje leto Dars ne bo več zmogel odplačevati posojil, če bo vlada zmanjševala znesek denarja, ki ga Dars za gradnjo avtocest dobi iz proračuna. Na splošno pa mi začasne rešitve niso všeč, ker so običajno slabe in precej dražje od trajnih rešitev.
Tovornjaki na vlake: ja, tisti v tranzitu, ampak za to je treba imeti industrijske tire, ki omogočajo, da tem vlakom - to so oprtni vlaki - ni treba čakati potniških vlakov, torej blago lahko enako hitro kot po cesti pripeljejo do cilja. To je tudi strategija EU.
Kolonam pa se povsem ni mogoče izogniti, ker promet -tovorni in osebni - narašča, cest pa ni mogoče širiti ali graditi v nadstropjih v nedogled, zato je treba najti ustezno kombinacijo med različnimi vrstami prometa in imeti sodobne logistične centre. To je stvar dobre prometne politike.
@Robert Q
se strinjam, informacija je bila neupravičeno spregledana, ne vem, koga so povabili na tiskovno, mene niso.
Vinjete so očitno neprimerna rešitev. Enostavno ne pobereš dovolj denarja, še posebej od tranzitnih tovornjakarjev ne.
Pri dilemi “ali mikrovalovni ali satelitski” sem za slednjega, vendar le za kamione, za osebna vozila pa bi še počakal par let, ko bo itak vsak avto imel svoj GPS. Trenutno je OBU še predrag in celotna GPS branža se še ful razvija. Do takrat pa naj se sedanji sistem ABC nadgradi na standardno frekvenco in zapre.
Po mojem trenutni sistem deluje dobro, razen tam, kjer je odprt. Torej, ga zaprimo. Kako to rešiti ob vseh županskih lobijih, ki imajo logiko “če se okol Ljubljane ne cestnini, zakaj bi se okrog Celja, Maribora, Kranja …”? Enostavno. Med vstopno-izstopnimi postajami, kjer se zdaj ne plačuje, bi bila cestnina 0 SIT, drugje pa bi se plačevalo po prevoženem kilometru.
Ta sistem je še vedno nepravičen, saj ne bi vsi kilometri stali enako, vendar bi odpravil najbolj perečo pomankljivost, da bi ves tranzit cestninili brez vmesnega ustavljanja.
Darja,
tudi ti, tako kot Darsov ljubiteljski finančnik, ki sicer res da zaseda položaj prvega finančnika in namestnika predsednika uprave Darsa, pozabljaš, da je treba poleg sredstev za vračilo kreditov od nekje zagotoviti tudi sredstva za redno (letno in zimsko) vzdrževanje avtocest! In ta znesek se giblje med 100 in 170 milijoni evrov letno.
@Peter
Hvala za opozorilo. Zanimivo, nisem zasledila, da bi v razpravi o vinjetah sploh kdo opozoril, da je treba pobrati dovolj cestnine tudi za vzdrževanje avtocest, ne le za odplačilo posojil.