Koalicija je na kritični meji oziroma robu, je na današnji tiskovni konferenci dejal predsednik SLS Bojan Šrot, vendar nameravamo v njej vztrajati, dokler se bo dalo. Dokler se bo dalo? Niti minute se še nismo pogovarjali o tem, da bi vladno koalicijo zapustili, je dodal vodja ljudske poslanske skupine Jakob Presečnik. Še? Šrot zdaj predsednika vlade oziroma najmočnejše vladne stranke ne poziva več samozavestno na sklic koalicijskega vrha zaradi prodaje Telekoma (in Triglava), ampak bolj ali manj brezvoljno meni, da je to njegova odgovornost, pa še, da bi bil takšen sestanek dobrodošel tudi zaradi - pokrajinske (!) in protikorupcijske zakonodaje.

Oboje je precej nenavadno, pokrajinsko zakonodajo je SLS vseskozi podpirala, o protikorupcijski pa ni veliko govorila. Kaj se je v prvem primeru spremenilo razen tega, da zdaj premier napoveduje še en poskus z ‘revidiranim’ svežnjem, in od kod nenadoma zanimanje za protikorupcijsko zakonodajo ni jasno, gotovo pa je, da se na ta način seznam ’spornih vprašanj’ daljša. Na njegovem vrhu pa je od minulega torka nedvomno kriminalistično-tožilska operacija ‘letališki stolp’, ki je v političnem pogledu z nekaterimi neprostovoljnimi protagonisti najdaljšo senco vrgla prav na ljudsko stranko. Bojan Šrot je danes s široko zaprtimi očmi podlegel skušnjavi, da njeno ‘režijo’ pripiše Janezu Janši, kot da to še ne bi bilo dovolj, pa pripomnil, da je bil o njej ‘predčasno’ očitno obveščen tudi Andrej Bajuk, drugi koalicijski partnerji pa ne.

Ja, videti je, da se je tudi Šrota lotila preganjavica (’SLS je državni sovražnik št. 1′), kakor se je dalo slutiti že iz komentarja ob konec januarja nepričakovano vloženi obtožnici zoper njega, kajti v njegovi optiki je tudi brat Boško, direktor Pivovarne Laško, nenadoma postal zgolj sredstvo za to, da Janša ‘nacilja’ njega samega, namreč Bojana. In čeprav se Šrot skoraj gotovo ne moti, če misli, da on in SLS v koaliciji nista zaželena, še več, da ju Janša pravzaprav sistematično ‘obkoljuje’ in izkorišča sleherno možnost za to, da ju spravi ob živce in sebi zagotovi status ‘žrtve’ koalicijske ‘izdaje’, mu zato še ne bi bilo treba po poti brata Boška in odvetnika Stojana Zdolška, ki sta, slednji v sinočnjem Vročem stolu, organom pregona očitala politično instrumentaliziranost. Res je, kaj lepšega kot ‘letališki stolp’ bi si Janša težko izmislil, da bi se prikupil volivcem in spravil v težave politično konkurenco in ‘partnerje’, vendar to še ne dokazuje, da sta tožilstvo in policija res delovala po političnem ukazu.

Dokler se bo dalo? Položaj, v katerem se je znašla SLS s Šrotom na čelu, ne le, da ne obeta napovedanega dvomestnega volilnega dosežka, ampak ji napoveduje trd boj za prestop parlamentarnega praga. Zaradi ‘letališkega stolpa’, postopkov urada za varstvo konkurence proti Pivovarni Laško in iz računskega sodišča okaranih ministrov Janeza Podobnika in Ivana Žagarja ter še marsičesa ljudska stranka v očeh volivcev, razjarjenih zaradi inflacije, hitrostnih omejitev v predorih in predvsem krivca-pa-ni-n’kol’ politične prakse zgleda kot končno ‘pri delu’ zaloteni zmikavt, ki mrzlično išče opravičila, pri tem pa nekako že sluti, da mu tako in tako nihče ne bo verjel. Kot bi tudi komaj kdo verjel Šrotu, če bi uresničil grožnjo, da bo stranka šla iz koalicije, ‘če se bodo napadi nanjo še nadaljevali’; nasprotno, prav ta poteza bi okrepila prepričanje, da je SLS res ‘nekaj prikriva’.

Šrot in SLS pravzaprav nimata več izbire, ne gre za to, dokler se bo dalo, ampak dokler morata. Kar koli že, kar Janša hoče, da se bo dalo: če bo tako hotel, bosta morala ostati, če bo hotel drugače, bosta morala iti. Še minute se ne bo treba pogovarjati.

Objavljeno pod nt, slovenija | | |