Centreks in nezakonito pridobivanje podatkov o zaposlenih
dušan, torek, 19. februar 2008Nedavna afera na ministrstvu za zunanje zadeve je razkrila, da številne gospodarske družbe in institucije javne uprave z rednim spremljanjem telefonskih klicev nenehno in grobo kršijo ustavne pravice svojih zaposlenih. Razsežnosti tovrstnega početja so alarmantne, še zlasti zato, ker kažejo na dolgoletno nezakonito in protiustavno delovanje tako v gospodarstvu kot v javni upravi.
Ustava Republike Slovenije v 37. členu določa, da lahko samo zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo, ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jo je podpisala tudi Slovenija, v 8. členu določa, da ima vsakdo pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, svojega doma in dopisovanja. Konvencija nadalje določa: »Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, razen če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato, da se prepreči nered ali zločin, da se zavaruje zdravje ali morala ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi.«
Zakon o elektronskih komunikacijah v 103. členu podrobneje določa, da se zaupnost komunikacij nanaša na vsebino komunikacij, s tem povezane podatke o prometu in lokacijske podatke ter dejstva in okoliščine neuspešnih poskusov vzpostavljanja zvez. Skladno z zakonom so prepovedane vse oblike nadzora oziroma prestrezanja, kot so poslušanje, prisluškovanje, snemanje, shranjevanje in posredovanje komunikacij. Izjeme so zakonito prestrezanje komunikacij na podlagi odločbe sodišča in primeri, ko je oblika prestrezanja in nadzora komunikacij nujno potrebna za prenos sporočil (npr. faksimilna sporočila, elektronska pošta, elektronski predali, glasovna pošta, storitev SMS) ali izvajanje storitev. Pri slednjem velja, da če morajo operaterji pridobiti informacije o vsebini komunikacij, posneti ali shraniti komunikacije in z njimi povezane podatke o prometu, morajo o tem ob sklenitvi naročniške pogodbe oziroma ob začetku izvajanja javne komunikacijske storitve seznaniti uporabnika, informacije o vsebini komunikacije oziroma komunikacijo pa zbrisati takoj, ko je to tehnično izvedljivo in ko to ni več potrebno za izvedbo določene javne komunikacijske storitve.
Množično teptanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Skladno z ustavo in zakonom o elektronskih komunikacijah pomeni posredovanje podatkov o komunikacijah zaposlenih, uporabnikov javnih komunikacijskih storitev, s strani operaterjev tretji osebi nezakonito in protiustavno dejanje, razen v primerih, določenih z zakonom. Presenetljivo je, kako mlačno so se na ugotovitev o kršenju človekovih pravic in temeljnih svoboščin zaposlenim v javni upravi in gospodarstvu odzvali pristojni državni organi.
Gospodarske družbe in institucije javne uprave naj bi podatke pridobivale za namen nadzora stroškov komunikacijskih storitev. Več kot 3000 slovenskih institucij, vključenih v sistem Centreks, naj bi imelo možnost pridobiti zaupne podatke o komunikacijah svojih zaposlenih. Številne med njimi to možnost s pridom izkoriščajo. Z uvedbo storitev zasebnih mobilnih omrežij se je pričel izvajati tudi nadzor mobilnih komunikacij zaposlenih. V javni upravi je tako preko dvesto tisoč telefonskih številk, za katere imajo institucije možnost brez sodnega naloga pridobiti zaupne podatke o komunikacijah svojih zaposlenih.
Gospodarske družbe in institucije javne uprave do zaupnih podatkov o komunikacijah zaposlenih lahko pridejo v sklopu storitve razčlenjenega računa, to je specifikacije z razčlenjenimi klici, ki je tako podrobna, da omogoči preverjanje računa za uporabo telefonskih storitev ali posameznih klicev. Vsebino razčlenjenega računa ter pogoje za njegovo izdajo določa splošni akt o razčlenjenem računu, ki ga je leta 2002 izdala tedanja agencija za telekomunikacije in radiodifuzijo (danes agencija za pošto in elektronske komunikacije).
Pri izdaji razčlenjenega računa pravnim osebam bi le-te morale pridobiti osebno privolitev zaposlenih oziroma zaposlene z zbiranjem osebnih podatkov seznaniti. Pridobivanje in obdelava osebnih podatkov iz razčlenjenega računa brez tega pomeni kršitev z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin zaposlenih. Tovrstni podatki pa se lahko zbirajo in obdelujejo samo za namen preverjanja in nadzora stroškov uporabe storitev elektronskih komunikacij zaposlenih in točnosti računov.
Po interpretacijah, ki so se pojavile v medijih, naj bi bile pravne osebe upravičene do pridobivanja zaupnih podatkov od operaterjev o komunikacijah svojih zaposlenih, ker naj bi jih pridobivale v sklopu fiksnih in mobilnih zasebnih komunikacijskih storitev oziroma omrežij. V nadaljevanju pa bomo na kratko pokazali, da ti argumenti ne držijo in da dejansko lahko gre za nezakonito in protiustavno ravnanje. Centreks namreč ni zasebno telekomunikacijsko omrežje, analogija pa velja tudi za zasebna mobilna omrežja.
Neučinkovita regulacija elektronskih komunikacij
Za razumevanje sedanje situacije se moramo vrniti nekoliko v zgodovino. Ob uveljavitvi zakona o telekomunikacijah leta 1997 je prišlo do unikatne rešitve pri regulaciji telekomunikacijskih storitev v Sloveniji. Zakon je določal, da so storitve govorne telefonije in teleksa ter prenosa in oddajanja programov Radiotelevizije Slovenija po prizemeljskih omrežjih in prek satelitov javne telekomunikacijske storitve, ki so dostopne vsaki fizični ali pravni osebi na celotnem ozemlju države pod enakimi pogoji. Zakon je nadalje določal, da se javne telekomunikacijske storitve zagotavljajo kot obvezna gospodarska javna služba.
Uredba o načinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter o upravljanju javnega telekomunikacijskega omrežja pa je, v nasprotju z zakonom, na osnovi katerega je bila sprejeta, tehnološko omejila javne telekomunikacijske storitve govorne telefonije s tem, ko je določila pasovno širino, v kateri se prenaša govor (3,1 kHz). Čeprav je bila takšna rešitev strokovno sporna in neustavna, se je obdržala vse do sprejema novega zakona o telekomunikacijah leta 2001. Razlog za svojevrstno regulacijo telekomunikacij je bila omejitev javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije, ki so se opravljale kot obvezna gospodarska javna služba, na storitve govorne telefonije PSTN.
Posledica svojevrstne regulacije telekomunikacijskih storitev je bila, da smo naenkrat imeli javne storitve govorne telefonije (PSTN), ki so bile obvezna gospodarska javna služba, in tržne storitve govorne telefonije (ISDN in Centreks). Skladno s tedaj veljavnim zakonom o telekomunikacijah so se tržne storitve govorne telefonije izvajale na osnovi priglasitve in niso bile podvržene cenovnemu in regulatornemu nadzoru državnih organov. Za tržne storitve govorne telefonije je bil slovenski telekomunikacijski trg de jure popolnoma liberaliziran že leta 1997. Na ločitvi storitev govorne telefonije na javne in tržne temelji kasneje uveljavljeno prepričanje, da predstavlja sistem Centreks zasebno telekomunikacijsko omrežje. Kar pa je, kot bomo pokazali v nadaljevanju, zmotno.
Že skladno z zakonom o telekomunikacijah iz leta 1997 je bilo jasno, da je sistem Centreks del javnega in ne zaprtega telekomunikacijskega omrežja. Zakon je namreč jasno razmejil med javnim in zaprtim telekomunikacijskim omrežjem. Razmejitev med zaprtim oziroma zasebnim in javnim telekomunikacijskim omrežjem pa ne more biti določena le z naborom storitev, saj so storitve sestavni del omrežja. Zato je bil sistem Centreks, skladno z zakonsko opredelitvijo javnega oziroma zaprtega telekomunikacijskega omrežja, nedvoumno del javnega omrežja. Še več, naročniki sistema Centreks so dele svojih prej zasebnih omrežij nadomestili z javnim telekomunikacijskim omrežjem. S sprejemom zakona o telekomunikacijah leta 2001 in zakona o elektronskih komunikacijah leta 2004 je postala regulacija telekomunikacij še bolje opredeljena, odpravljena pa je bila tudi shizofrena dvojnost storitev govorne telefonije. Enako kot za Centreks velja za zasebna mobilna omrežja. Tudi ta omrežja dejansko niso zasebna omrežja, ampak so del javnega mobilnega omrežja.
Na osnovi teh dejstev gospodarske družbe in institucije javne uprave nikakor niso upravičene do pridobivanja podatkov o javnih komunikacijskih storitvah zaposlenih, ki se nanašajo na vsebino komunikacij, s tem povezanimi podatki o prometu in lokacijskimi podatki ter dejstvi in okoliščinami neuspešnih poskusov vzpostavljanja zvez. Pridobivanje tovrstnih podatkov brez osebne privolitve zaposlenih oziroma njihove vednosti ter uporaba osebnih podatkov za nadziranje in spremljanje elektronskih komunikacij zaposlenih je nezakonito in protiustavno ter predstavlja grobo teptanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin zaposlenih.
Nezakonita praksa in neučinkovit nadzor
Kako je sploh mogoče, da se je, kljub jasni zakonodaji, dogajalo večletno nezakonito in protiustavno ravnanje delodajalcev. Upravičeno se postavlja dvom v pravno državo ter v kompetentnost pristojnih državnih organov. Zato je toliko bolj pomembno, kako se bodo ti odzvali na množično teptanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin zaposlenih v zvezi z nezakonitim in protiustavnim pridobivanjem ter uporabo podatkov o njihovih komunikacijah. Vsekakor bi se morali odzvati hitro in odpraviti sedanje nezakonito in protiustavno stanje.
Poostriti bi morali nadzor nad ravnanjem ne le operaterjev, ampak predvsem gospodarskih družb in institucij javne uprave. Gospodarske družbe in institucije sicer sprejemajo ustrezne interne akte, a so ti pogosto le mrtva črka na papirju. Zato bi morali nadzirati, kako je z varovanjem zasebnosti in osebnih podatkov zaposlenih v zasebnih komunikacijskih omrežjih, sistemih elektronske pošte in računalniških sistemih. Z uvajanjem novih tehnologij se možnost zlorab in vdora v zasebnost posameznikov povečuje. Še več, zlorabe so za »strokovnjake« trivialne in jih je zelo težko odkriti.
Nadzorni in inšpekcijski organi v Sloveniji niso kos izzivom sodobnih tehnologij. Zato obstaja velika verjetnost, da veliki bratje o nas vedo mnogo več, kot bi si mi želeli. Vedo, s kom se pogovarjamo, s kom si dopisujemo, poznajo naše najpriljubljenejše spletne strani, lahko nas spremljajo preko mobilnega telefona, lahko prisluškujejo našim klicem in pogovorom, … Naša zasebnost lahko brez ustreznega nadzora hitro postane tudi predmet različnih izsiljevanj in korupcije. Zato je nujno, da država v primerih odkritih nezakonitih in protiustavnih dejanj ter nepravilnosti ustrezno ukrepa. Okrepiti bi morali tudi nadzor, kjer pa se zaposleni ne morejo zanesti na državo, ki ne premore zadostnega števila usposobljenih inšpektorjev. V tujini se s temi vprašanji intenzivno ukvarjajo sindikati, ki pa so pri nas najbrž še bolj bosi kot država. Zato je pomembno, da postanemo osveščeni uporabniki sodobnih tehnologij in da se vsak trenutek zavedamo pasti ter nevarnosti njihove uporabe.
Objavljeno pod znanost in tehnologija, slovenija | 
| 
|
poleg teh nas še stalno poslušajo nemški, ameriški, ruski in kitajski špijoni, skratka vse je prestreljeno od špijonov in ušes ki beležijo vse…….
Najprej naj Slovenija razisce afero UDBANET , postavi Lajevca, Janso, Brezigarjevo,Brejca in se koga pred sodisce.
Se pred tem pa je treba zamenjati arogantno ignorantko Pircevo.
Drazvno tozilstvo je uradno sporocilo gospej Potrati v DZ, da objava osebnih podatkov milijona Slovencev na Udbanetu NI kaznivo dejanje.
Pozabite na vse ostale stvari - Slovenija NI pravna drzava ampak fevd podpovprecnih bolestnih politikov.
Na varstvo osebnih podatkov je ob sprejemanju direktive o zbiranju telekomunikacijskih podatkov, ki je bila sprejeta v na predlog Britancev po napadu v Londonu, opozarja evropski varuh Peter Hustinx. V ihti pri sprejemanju direktive so ministri za notranje zadeve in pravosodje v okviru sveta EU in poslanci evropskega parlamenta opozorila varuha preslisali.
Tu je njegovo mnenje:
http://www.edps.europa.eu/EDPS.....ion_EN.pdf
Ponavljam - veliko veliko vec stvari so politiki prezrli - naj se spet povrnem k Udbanetu - kjer so udelezeni najvisjio politiki - o stvari je Hustinx seznanjen - vendar nobene reakcije - se mi mocno dozdeva da je EU papirnati tiger….
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je povedala, da so v inšpekcijskem nadzoru ugotovili, da je ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) nezakonito obdelovalo t.i. prometne podatke v interni preiskavi na ministrstvu. Dejala je, da je “prekršek bil, kakšen, pa se bo še ugotovilo v prekrškovnem postopku”. /…/ “Ministrstvo je s posegi v komunikacijsko in informacijsko zasebnost kršilo 37. in 38. člen ustave,” meni pooblaščenka. Pojasnila je tudi, da je inšpekcijski postopek vodil Jože Bogataj, ki bo vodil tudi prekrškovni postopek. “Najprej bo treba ugotoviti, kdo je odgovorna oseba za to nezakonito dejanje,” je dejala.
… http://24ur.com/naslovnica/nov.....118580.php …
http://www.ip-rs.si/fileadmin/.....2.2008.pdf
Treba je povedati, da je bila uredba o razčlenjenem računu namenjena kontroli operaterja, saj uporabnik tako lahko dobi pregled stroškov svojih klicev in eventuelno spremenil svoje navade pri telefoniranju. Na pamet nam ni prislo, kot tudi ne direktorju Agencije, ki je izdal uredbo, da bi “veliki brat” lahko zlorabljal te podatke.
Sama ureditev legalnega nadzora je bila v ZTel iz 2001 bistveno bolj usmerjena v korist zaščite osebnih podatkov, kot zadnja rešitev, kjer se podatki spravljajo (zaradi boja proti terorizmu, kjer se ob zadnjih dogodkih lahko sprašujemo, kateri terorozem je v Sloveniji nevarnejši: državni ali “pravi”) in se nato le s členi iz serije 107 ZEkom preprečuje zloraba teh podatkov. Treba je tudi poudariti, da je vladna koalicija sprejela najdalši možni termin za hrambo teh podatkov - 2 leti, ki ga je predvidevala direktiva EU.
Izredno sem vesel, da je informacijska pooblaščenka reagirala na ustrezen način.
TK: zaradi boja proti terorizmu, kjer se ob zadnjih dogodkih lahko sprašujemo, kateri terorozem je v Sloveniji nevarnejši: državni ali “pravi”
http://www.project-syndicate.o...../lomborg25
Odgovor je znan, 400 ljudi strada letno od terorizma! ZDA pa sprejele najvecji vojaski proracun v zgodovini. Echelon rulz
Odzivi na poročilo z novinarske konference informacijske pooblaščenke, na kateri je predstavila stališča v zvezi z dogajanjem na MZZ, v nekaterih forumih, zlasti na straneh časnika Delo, so pokazali naslednje:
1) Zavedanje o pomenu in vlogi varovanja ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin državljanov v določenih družbenih skupinah, političnih strankah, podjetjih in državnih organih v Sloveniji je nizko.
2) Mnenja v nekaterih forumih so izrazito polarizirana ter vezana na strankarsko pripadnost ali naklonjenost posameznih udeležencev.
Velika polarizacija mnenj bi lahko bila tudi posledica angažiranja političnih aktivistov, ki bi lahko sprožili sovražne odzive ostalih udeležencev posameznega foruma. V slovenskih forumih se je v zadnjem času nasploh razpasla praksa, da se v razprave anonimno, z neprepoznavnimi vzdevki, vključujejo predstavniki velikih korporacij, običajno iz služb za stike z javnostjo ali celo poslovodstva, ter posameznih političnih strank.
Na Delovem forumu je bilo očitno, da je v diskusijo o dogajanju na MZZ in stališčih informacijske pooblaščenke večkrat posegel tudi moderator, kar nakazuje, da je raven razprave presegla meje sprejemljivega. Kakorkoli že, obseg komentarjev, ki so eksplicitno zagovarjali kršenje ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v postopkih MZZ ter žalili drugače misleče, zbuja skrb, saj kaže na veliko polarizacijo slovenske družbe in celo zagovarjanje teptanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin državljanov drugačnih družbenih in političnih nazorov.
Politiki bi morali biti dovzetni za tovrstna dogajanja v družbi ter z osebnim zgledom doprinesti k zmanjševanju njene polarizacije. A dogaja se ravno nasprotno, zato se bo polarizacija družbe v volilnem letu zagotovo še poglobila.
Gospod Dušan, najprej pohvale za korekten in poglobljen prispevek. Veseli me, da še vedno obstaja trezno poznavanje temeljnih človekovih pravic napram populističnem, parcialnem, pristranskem in razmišljanju preprosto po domače.
Zadevo pa je mogoče popolnoma enostavno, elegantno in pravno vzdržno rešiti. V zvezi z uporabo podatkov iz razčlenjenega računa je potrebno glede na odločbo Upravnega sodišča RS št. U702/99-48 zagovarjati stališče, da se podatki iz razčlenjenega računa lahko uporabljajo le za kontrolo obračunavanja in plačevanja telefonskih storitev, vsaka drugačna uporaba takšnih podatkov pa lahko pomeni kršitev 8. ali 16. člena ZVOP-1.
Razčlenjeni obračun je omenjen v 33. točki in v 7. členu Direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah. Iz 33. točke izhaja, da lahko države članice zaradi ohranitve zasebnosti določijo, da se naročnikom posreduje račun, na katerem je izbrisano določeno število številk klicane osebe. Elagantan rešitev je torej na dlani, potrebno je popraviti podzakonski akt o razčlenjenem računu, v katerem za posamezno klicano ali klicočo številko niso navedene npr. zadnje tri ali štiri številke. Na ta način je onemogočeno nadzorovanje uporabe telefonov s strani zaposlenih, obenem pa lahko delodajalec še vedno preveri verodostojnost obračuna (tarife so seveda določene na omrežje, ne pa na posamezno številko).
Glede stopnje kakovosti objav na Delovem forumu se popolnoma strinjam in se vzdržujem branja in pisanja na tej spletni strani, ker res nima nobenega smisla.
Glede učinkovitosti nadzora pa menim, da Informacijski pooblaščenec dela po svojih najboljših močeh - dejstvo je, da je bilo na področju varstva osebnih pdoatkov v zadnjih dveh letih narejeno ogromno, po drugi strani pa je potrebno to “starost” tudi upoštevati - nedovisni državni nadzorni organi za to področje imajo v drugih državah precej večjo kilometrino (pri nas je bilo pred 2006 to področje izrazito zapostavljeno, saj dva ali trije zaposleni na nekdanjem Inšpektoratu enostavno niso bili dovolj).
Glede hrambe prometnih pdoatkov pa je največji hec to, da bi Slovenija verjetno podrpla še daljši rok hrambe, če bi bil ledopusten, in to predvsem na račun počasnosti sodne veje oblasti.
@ andrej
“Elegantna rešitev je torej na dlani, potrebno je popraviti podzakonski akt o razčlenjenem računu, v katerem za posamezno klicano ali klicočo številko niso navedene npr. zadnje tri ali štiri številke. Na ta način je onemogočeno nadzorovanje uporabe telefonov s strani zaposlenih, obenem pa lahko delodajalec še vedno preveri verodostojnost obračuna (tarife so seveda določene na omrežje, ne pa na posamezno številko).” pravi andrej
Se v celoti strinjam, treba pa bi bilo popraviti tudi zakon o zaščiti osebnih podatkov, tako da bi tudi dobavitelji, oziroma upravljalci hišnih central morali dobiti sodno zapoved, da razkrijejo celo številko.
Oprostite - spet ena in ista stvar - motanje okoli vroce kase - najprej naj “pravna” drzava Slovenija postavi pred sodisce krivce za UDBANET - berite zadnjega Nedeljca …………………
In kaksna Musar-Pirc - give me a break pls………….
Ne vem, v čem je problem pri nadzoru klicev. Službeni telefon je namenjen službenim zadevam. Zato ima delodajalec pravico nadzirati vse klice in stroške. To, da lahko zaposleni uporablja telefon v zasebne namene, je dobra volja delodajalca.
Če hočeš imeti zasebnost, imej svoj zasebni telefon, pa te ne bo nihče nadziral.
@ Anton
Anton, vaše razmišljanje se marsikomu zdi samoumevno, a ni tako. Predlagam, da preberete naslednji prispevek, kjer je razloženo, zakaj temu ni tako:
http://razgledi.net/blog/2008/.....rspektive/
Prav tako bi rad opozoril na vse večje razlike med ZDA in Evropo pri varovanju človekovih pravic. Zato odsvetujem slepo zgledovanje po ZDA, ker lahko pri nas zaradi tega pridete v navzkrižje z zakonodajo. Upoštevanje razlik je še zlasti pomembno za multincaionalne družbe s sedežem v ZDA.
@ Andrej
@ Tomaž Kalin
Strinjam se, da je problem z osebnimi podatki na razčlenjenih računih mogoče relativno preprosto rešiti.
Podatki se lahko že skladno s sedanjo zakonodajo obdelujejo samo za kontrolo obračunavanja, vendar to prejemniku računa ne preprečuje, da osebnih podatkov na računu ne bi zlorabil. Sedanja zakonodaja torej očitno ne zagotavlja ustreznega varstva osebnih podatkov in jo je potrebno popraviti.
Rešitev je seveda na dlani in je bila zagotovo predlagan že v času pripravljanja splošnega akta o razčlenjenem računu. Tedaj morda res nihče od pristojnih ni pomislil na varovanje osebnih podatkov in zasebnosti. A sedaj, ko so zlorabe razkrite, je potrebno splošni akt preprosto popraviti v skladu s priporočili direktiv. Najbž bi bilo smiselno pregledati vsaj še ustreznost zakona o varovanju osebnih podatkov.
Morda bi bilo smiselno napisati tudi kakšno interpretacijo zakonodaje ter izvesti ustrezne promocijske aktivnosti, s katerimi bi povečali osveščenost tako zaposlenih kot delodajalcev ter zmanjšali obseg protizakonitega poseganja v zasebnost zaposlenih na delovnih mestih - od protizakonitega nadzora elektronskih komunikacij, snemanja in presluhov, do protizakonitega nadzora osebnih računalnikov, elektronske pošte in spletnih aktivnosti ter v skrajnih primerih celo pregledovanje vsebine le-tega.
Meni je popolnoma jasno, da v Sloveniji marsikaj, kar je drugje v demokratičnem in kapitalističnem svetu normalno, pri nas ni.
To so v glavnem stvari povezane z zasebno lastnino. Samo to ne pomeni, da je to prav in se moramo s tem sprijazniti. To pomeni, da je treba spremeniti zakonodajo.
@Anton
Tole je odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Copland v. Združeno Kraljestvo, kjer je odločilo, da je delodajalec pritožnice, ki je izvršil nadzor glede njene uporabe službenega telefona, službene elektronske pošte in službenega interneta v zasebne namene, kršil njene pravice iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (pravica do zasebnosti). Po 41. odstavku te sodbe so telefonski klici iz poslovnih prostorov, uporaba elektronske pošte in interneta iz poslovnih prostorov “na prvi pogled” (”prima facie”) del “zasebnega življenja in “dopisovanja”. Delodajalec bi namreč bil dolžan, če hoče izvajati tak nadzor (se pravi ne prepovedati zasebne uporabe, ampak le izvajati nadzor zaradi prekoračitev zasebne uporabe), sprejeti vnaprejšnja jasna pravila o pogojih in obsegu nadzora uporabe službenega telefona, službene elektronske pošte in službenega interneta delavca, ki bi zadostila pogoju pravne predvidljivosti.
@Dušan: Popravek akta o razčlenjenem računu je preprosta in učinkovita rešitev, strinjam pa se, da je veliko sivine na področju nadzora elektronske pošte, hrambe podatkov na službenih računalnikih, nadzora uporabe interneta in podobno. Tukaj podpiram vaš predlog glede večjega osveščanja, prav tako pa je potrebno okrepiti nadzor.
@Tomaž Kalin: Menim da je to primerneje urediti v ZEKom, t.j. kdo, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko dobi te podatke, kolikor to že ni urejeno v data retention členih. Zakon o varstvu osebnih podatkov ima določene bolj problematične dele (videonadzor javnih površin, povezovanje zbirk osebnih podatkov v javnem sektorju itd.).
Cesta res ne vodi nikamor ker se vprašujemo sledeče
kateri terorozem je v Sloveniji nevarnejši: državni ali “pravi”
Malo od MMM. LP