Tole je odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Copland v. Združeno Kraljestvo, kjer je odločilo, da je delodajalec pritožnice, ki je izvršil nadzor glede njene uporabe službenega telefona, službene elektronske pošte in službenega interneta v zasebne namene, kršil njene pravice iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (pravica do zasebnosti). Po 41. odstavku te sodbe so telefonski klici iz poslovnih prostorov, uporaba elektronske pošte in interneta iz poslovnih prostorov “na prvi pogled” (”prima facie”) del “zasebnega življenja in “dopisovanja”. Delodajalec bi namreč bil dolžan, če hoče izvajati tak nadzor (se pravi ne prepovedati zasebne uporabe, ampak le izvajati nadzor zaradi prekoračitev zasebne uporabe), sprejeti vnaprejšnja jasna pravila o pogojih in obsegu nadzora uporabe službenega telefona, službene elektronske pošte in službenega interneta delavca, ki bi zadostila pogoju pravne predvidljivosti.

@Dušan: Popravek akta o razčlenjenem računu je preprosta in učinkovita rešitev, strinjam pa se, da je veliko sivine na področju nadzora elektronske pošte, hrambe podatkov na službenih računalnikih, nadzora uporabe interneta in podobno. Tukaj podpiram vaš predlog glede večjega osveščanja, prav tako pa je potrebno okrepiti nadzor.

@Tomaž Kalin: Menim da je to primerneje urediti v ZEKom, t.j. kdo, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko dobi te podatke, kolikor to že ni urejeno v data retention členih. Zakon o varstvu osebnih podatkov ima določene bolj problematične dele (videonadzor javnih površin, povezovanje zbirk osebnih podatkov v javnem sektorju itd.).

To so v glavnem stvari povezane z zasebno lastnino. Samo to ne pomeni, da je to prav in se moramo s tem sprijazniti. To pomeni, da je treba spremeniti zakonodajo.

Strinjam se, da je problem z osebnimi podatki na razčlenjenih računih mogoče relativno preprosto rešiti.

Podatki se lahko že skladno s sedanjo zakonodajo obdelujejo samo za kontrolo obračunavanja, vendar to prejemniku računa ne preprečuje, da osebnih podatkov na računu ne bi zlorabil. Sedanja zakonodaja torej očitno ne zagotavlja ustreznega varstva osebnih podatkov in jo je potrebno popraviti.

Rešitev je seveda na dlani in je bila zagotovo predlagan že v času pripravljanja splošnega akta o razčlenjenem računu. Tedaj morda res nihče od pristojnih ni pomislil na varovanje osebnih podatkov in zasebnosti. A sedaj, ko so zlorabe razkrite, je potrebno splošni akt preprosto popraviti v skladu s priporočili direktiv. Najbž bi bilo smiselno pregledati vsaj še ustreznost zakona o varovanju osebnih podatkov.

Morda bi bilo smiselno napisati tudi kakšno interpretacijo zakonodaje ter izvesti ustrezne promocijske aktivnosti, s katerimi bi povečali osveščenost tako zaposlenih kot delodajalcev ter zmanjšali obseg protizakonitega poseganja v zasebnost zaposlenih na delovnih mestih - od protizakonitega nadzora elektronskih komunikacij, snemanja in presluhov, do protizakonitega nadzora osebnih računalnikov, elektronske pošte in spletnih aktivnosti ter v skrajnih primerih celo pregledovanje vsebine le-tega.

Anton, vaše razmišljanje se marsikomu zdi samoumevno, a ni tako. Predlagam, da preberete naslednji prispevek, kjer je razloženo, zakaj temu ni tako:
http://razgledi.net/blog/2008/.....rspektive/

Prav tako bi rad opozoril na vse večje razlike med ZDA in Evropo pri varovanju človekovih pravic. Zato odsvetujem slepo zgledovanje po ZDA, ker lahko pri nas zaradi tega pridete v navzkrižje z zakonodajo. Upoštevanje razlik je še zlasti pomembno za multincaionalne družbe s sedežem v ZDA.

Če hočeš imeti zasebnost, imej svoj zasebni telefon, pa te ne bo nihče nadziral.