Vse najboljše
Pod tem geslom je potekalo praznovanje 19. rojstnega dneva Slovenske demokratske stranke - trenutno najpomembnejše politične stranke pri nas. Kaj si predsednik stranke Janez Janša res misli o njej in njenem članstvu, ni znano, govori pa o njej tako, kot se za prvega moža spodobi: vse najboljše. Prav SDS da poganja delo vlade in parlamenta, ‘v veliki meri pa še delovanje EU’, poleg tega pa ‘v zadnjih letih nosi največjo težo reform’. Danes šteje stranka že 25.500 članov, cvet njihovih najodličnejših predstavnikov, ki ga sestavljajo ministri, poslanci, državni funkcionarji in pošteni podjetniki, pa se nesebično razdaja za državo in državljane. Iz boja, ki se bije med demokracijo in tranzicijskim kapitalom tajkunov, bodo nedvomno izšli kot zmagovalci. Nikoli ne bodo dopustili, da bi ljudje, ki so na sumljiv način prišli do velikanskih vsot denarja, postavljali pravila v družbi. Ne slepimo se, ti poskusi obstajajo, v prihodnjih mesecih in letih se bodo le še stopnjevali, zato se je treba na to pripraviti, je sporočil predsednik. Vse najboljše!

Zrcalce
Februarski Politbarometer je vladi Janeza Janše namenil 33-odstotno podporo vprašanih (za odstotek več kot decembra), ne podpira pa je 57 odstotkov anketirancev. Ker je vlada že zdavnaj spoznala, da profesor s FDV dr. Niko Toš ne meri pošteno in pravično, je pri skupini Parsifal (hm, le kaj se je zgodilo z Aragonom?) naročila in tudi dobila precej boljšo javnomnenjsko raziskavo. Če bi bile to nedeljo volitve, bi SDS volilo 15,9 odstotka anketiranih, SD bi dobila 15 odstotkov, Zares osem, LDS pet, SNS in DeSUS pa bi to nedeljo volilo približno tri odstotke anketiranih. Najslabše bi se godilo NSi (2,2 odstotka) in SLS (1,5 odstotka). Seveda je Politbarometer vrstni red strank postavil drugače: na prvem mestu je z 20 odstotki še vedno SD, medtem ko je SDS nameril 17 odstotkov, na tretje mesto pa sta se s po sedmimi odstotki uvrstili stranki LDS in Zares, sledijo SNS (6 odstotkov), DeSUS in SLS (po 3 odstotke) in NSi (2 odstotka).

Odstavljanje
Premier Janez Janša bi moral po mnenju predsednika računskega sodišča odstaviti ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, po mnenju mariborskega župana Franca Kanglerja pa še direktorje elektrodistribucijskih podjetij v državni lasti, ki občinam zaračunavajo vse dražjo elektriko. Občine imajo zaradi precej višjih cen električne energije, ki jo proizvajajo in prodajajo podjetja v državni lasti, vse večje težave, pravi župan. Koga bo Janša odstavil, bomo morda izvedeli že v tem tednu.

Šikaniranje
Predsednica komisije DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Majda Potrata je sklicala sejo, na kateri so obravnavali ‘psihično nasilje, trpinčenje in nadlegovanje novinarjev tednika Mag’. Pri tem so imeli v mislih predvsem dva novinarja, in sicer Igorja Kršinarja in Silvestra Šurlo. Poslanci so lahko prisluhnili dramatičnim opisom ustrahovanja, ko je bil Šurla, ki je po Kršinarjevih besedah eden vrhunskih gospodarskih novinarjev, premeščen v brezplačnik Total tedna. Prizadeti Kršinar je sestavil protestno izjavo, zaradi katere sta začela pred celotno redakcijo nanj vpiti novi odgovorni urednik in njegova namestnica. Ko jima je Šurla zabrusil, da sta ‘kot esesovca v koncentracijskem taborišču’, sta začela kričati še na njega, je osuplim poslancem opisoval psihično torturo neusmiljeno preganjani novinar Kršinar. Ker takšnega vpitja ni vajen, je moral naslednji dan poiskati zdravniško pomoč. Komisiji ni preostalo nič drugega, kot da je odločno obsodila vsakršno nasilje, trpinčenje in nadlegovanje na delovnem mestu.

Divja jaga
Predsednik komisije za družbene in poslovne vede ter pravo sveta za visoko šolstvo Janko Prunk je odstopil, ker se ne strinja z načinom podeljevanja akreditacij za nove šole. Zgrožen je nad ‘divjo jago za ustanavljanje šol, ki prinaša pojav tajkunizacije visokošolskega prostora’. Na drugi strani pa je ministrica za visoško šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar nastajanje novih visokošolskih zavodov ocenila v prid študentom, češ da ‘prinaša v slovenski visokošolski prostor večjo možnost izbire’.

Pomota
Okrajno sodišče je Marka Pogorevca obsodilo na šest mesecev pogojne zaporne kazni zaradi zlorabe osebnih podatkov. Leta 2002 naj bi Pogorevc kot generalni direktor policije zlorabil arhivsko policijsko gradivo in tajne podatke takratnega visokega policijskega uradnika Bećirja Kećanovića, zdaj zaposlenega v protikorupcijski komisiji, posredoval novinarju Dela. Pogorevc mora poleg tega plačati še 2500 evrov stroškov postopka. Njegov odvetnik se je že pritožil na višje sodišče, ki bo po njegovem prepričanju razsodbo spremenilo. Nad obsodbo je bil presenečen celo tožilec, ki je zahteval le denarno kazen. Razumevajoči Pogorevc je novinarjem pojasnil, da se tudi sodišče lahko zmoti.

Objavljeno pod slovenija | | |