Spraševati ministra Janeza Podobnika, ali namerava zaradi ugotovitev računskega sodišča o previsokih dajatvah za odvoz smeti odstopiti oziroma, ali pričakuje, da ga bo premier Janez Janša odstavil, je smiselno približno tako, kot predsednika SLS Janeza Podobnika spraševati ga o tem, ali si je SLS pol leta pred volitvami leta 2004 zaslužila ‘izključitev’ iz koalicije. Ali o tem, ali ni morda minister Janez Podobnik ni storil napak, ko se je v imenu države poravnal z izvajalcem sanacije plazu v Logu pod Mangartom. Ali o tem, ali predsednik SLS Janez Podobnik morda ne misli, da bi član njegove stranke Janez Božič moral odstopiti kot minister za promet.

Spraševati Janeza Podobnika v katerikoli vlogi o morebitni odgovornosti njega ali njegove stranke za kar koli drugega kot za ‘konstruktivno, korektno držo v interesu državljanov Slovenije in slovenskem nacionalnem interesu’ je nesmiselno. Janez Podobnik in SLS pač ne moreta storiti ničesar narobe, saj jim ‘konstruktivna, korektna drža v interesu državljanov Slovenije in slovenskem nacionalnem interesu’ ne dovoljuje, da bi počela kaj drugega kot tisto, kar je v skladu s ‘konstruktivno, korektno držo v interesu državljanov Slovenije in slovenskem nacionalnem interesu’.

Pa je Janez Podobnik (50) bolj kot po tem, da sadi buče, pravzaprav znan po sajenju lip zunaj glavne sezone. Pravzaprav ga je tudi poziv računskega sodišča predsedniku vlade doletel zunaj sezone, v času, ko se zdi, da menjave v ministrski ekipi - če ne gre za kaj res ‘izrednega’ - niso več možne ali smotrne, ker pač ne prinesejo ničesar ali pa ni mogoče dobiti ‘kamikaza’ za končnico mandata. Morda je bil tudi to razlog, poleg prirojene imunske odpornosti na ’samokritičnost’, da je Podobnik minule dni tako zviška zavrnil vsa vprašanja, ali misli odstopiti.

‘Ne nameravam odstopiti, saj smo v roku, za katerega smo se dogovorili s sodiščem, posredovali vse naše ukrepe, katere smo že izpolnili in katere še bomo. Moje pričakovanje je, da se bo predsednik vlade odločil tako, da bom še naprej opravljal delo ministra.’

Premier je svojega ministra najprej podprl, češ da gre tako in tako za problem, ki je nastal v času okoljskega ministra prejšnje vlade, a vendarle dodal, da se bo odločil, ko bo dobil Podobnikovo pisno pojasnilo. Zdaj ga ima in ni jih malo, ki menijo, da je hkrati z njim dobil tudi imenitno priložnost, da izpolni, kar sta on osebno in koalicija obljubila pred dobrimi tremi leti. Da, skratka, odstavi ministra, ki ni odpravil (četudi podedovanih) nepravilnosti, na katere je bil opozorjen, povrh ministra iz stranke, ki je dolga leta obvladovala državni avtocestni program in je najmanj posredno ‘vpletena’ v prakse, zaradi katerih se je pretekli torek začela kazenska preiskava proti nekaterim gradbincem.

Politična računica na prvi pogled kaže, da se premieru ‘načelnost’ ne bi ’splačala’, ker bi ‘bratstvo in enotnost’ koalicije z odstavitvijo Janeza Podobnika utrpela nepopravljivo škodo. Pa je morebitni razpad koalicije nekaj, česar premier nikakor ne bi hotel? Nisem prepričan, kajti Janševa SDS je nemara edina stranka, ki lahko na pomladanskih volitvah dobi več glasov kot na jesenskih, toliko bolj, kolikor bi bile predčasne volitve posledica ‘nepopustljivega boja proti korupciji’; videti je celo, da je odstavitev Podobnika - poleg kazenskega pregona domnevnih storilcev gospodarskih kaznivih dejanj - zadnja karta, s katero Janša še lahko dobi prihodnje volitve. Nasprotno bi imela SLS ob morebitni odstavitvi svojega ministra močno omejen nabor opcij, toliko bolj, kolikor bi bil ‘žrtev’ Podobnik, ukrepati pa bi moral Bojan Šrot. Drugače rečeno, če bi Janša zahteval Podobnikov odstop, ta pa bi ga zavrnil, prav tako pa ljudska stranka ne bi podprla razrešitve v državnem zboru, bi se to z Janševe strani volivcem dalo zlahka razložiti kot nasprotovanje iz ‘nenačelnih’ razlogov, ker ima SLS pač tudi sama (od Podobnikovega do Šrotovega krila) veliko ‘masla na glavi’.

Janez Podobnik, pred politično profesionalizacijo prijazni in priljubljeni cerkljanski zdravnik splošne prakse, je bil že malodane vse: poslanec in predsednik državnega zbora, predsednik stranke in kandidat za predsednika države, minister in župan. Prav tako je bila že skoraj vse in povsod tudi njegova stranka: v istih parlamentarnih sklicih v vladi in opoziciji, bila oziroma je na strani malega človeka in na strani velikega kapitala, združevala se je z SKD in razhajala z NSi. Zdaj je Podobnik precej nepričakovano postal še ‘katalizator’ razpoke med premierom in svojim naslednikom na čelu SLS. Janša bi Podobnika moral poskusiti odstaviti in Šrota tako postaviti pred odločitev, ali se mu odkrito postaviti po robu ali stisniti rep med noge; Šrot bi na drugi strani Podobnika moral ‘braniti’, če noče izzvati razkola v stranki, a mu obramba prinese tudi nalepko zagovornika ‘umazanega kapitala’.

Zdi se, da bo ‘konstruktivno, korektno držo v interesu državljanov Slovenije in slovenskem nacionalnem interesu’ ljudska stranka, s Podobnikom na ministrskem položaju ali brez njega, v koaliciji ali zunaj nje, kmalu spet opredeljevala na novo.

Objavljeno pod nt, slovenija | | |