podrobneje

Ko je lani pulitzerjevo nagrado za roman Cesta dobil Cormac McCarthy, sem postal pozoren na ameriškega pisatelja, ki ga dotlej razen po imenu nisem poznal. Kmalu potem se je razširila tudi novica, da nagrajeni roman že prevajajo v slovenščino, zato sem se odločil naročiti prejšnjega, Ni prostora za starce.

Že sam začetek me je popolnoma očaral oziroma uročil, kajti na videz šablonska zgodba o izjalovljenem prekupčevanju z drogo v Teksasu, o človeškem pohlepu in boju na življenje in smrt, ki je za nekatere igra, za druge pa krvavo resna zadeva, pritegne zaradi načina, na katerega jo pisatelj podaja: neposrednost, malo pridevnikov, preprost jezik, jasno izrisani liki. Ob branju ima človek pač občutek, kot da se pred njim odvija zelo dober filmski scenarij, in knjigo sem nemudoma priporočil v prevajanje.

Šele potem sem opazil, da so kvalitete knjige opazili tudi drugi. Na primer brata Ethan in Joel Coen, ki sta po njem posnela film. Ko sem ga začel gledati, sem z zadovoljstvom ugotovil, da vendarle še obstajajo režiserji (in scenaristi), ki se zavedajo, kaj je dobra zgodba in jo znajo tudi temu primerno posredovati.

Ja, Ni prostora za starce je film, ki vsaj za dve uri vrne veselje do gledanja ameriških (žanrskih) izdelkov in ki bi ga lahko imeli za v tople kraje postavljeni antipod mojstrovine bratov Coen, ki se je dogajala na mrzlem severu ZDA. Fargo in Ni prostora za starce sta dve plati iste ameriške patologije, druži pa ju tudi izvrstna igra vseh protagonistov. Josh Brolin je odličen v vlogi tipičnega teksaškega brezposelnega »taužentkunstlerja« in vietnamskega veterana, ki zna zgrabiti priložnost, kadar se mu ponudi, Javier Bardem je srhljiv v vlogi psihopatskega morilca Chigurha, ki mu je za petami, in Tommy Lee Jones je kot ostareli šerif, ki točno ve, kaj se bo zgodilo, vendar je vedno malo prepočasen (ker je prestar za takšno sranje), odigral morda svojo življenjsko vlogo.

Ni prostora za starce je film, v katerem se malo govori, pa zato toliko več strelja oziroma pobija, film, ki je elegičen, še preden gledalec sploh ve, zakaj je tako, in film, ki neustavljivo spominja na najboljše vesterne, kar smo jih kdaj videli. Če to ni dovolj velika pohvala, da se po dolgem času spravite v kino, naj dodam, da je film osvojil osem nominacij za letošnjega oskarja in dobil vrsto drugih nagrad. Ja, včasih tudi Akademija ve, kaj dela.

Objavljeno pod kultura in šolstvo | | Print This Post |


3 odzivi na “Ni prostora za starce (No Country For Old Men)”  

  1. 1 jože p. damijan

    Jure, krasno! Oskarji so sicer prej antireklama za dobre filme, ampak tokrat si naju z Vojkotom navdušil. Gremo pogledat!

  2. 2 MMM

    V filmu je ogromno iracionalnog ubijanja, ki je krepko preseglo zacetke Tarantina. Meni se ves cas obracal zelodec v domacem kinu u Londonu. Podobno antipatijo sem imel edino sse pri “Shrek”-u. Ves cas sem mislil na mehkega Almodovara “Govori z njo”…

    LP MMM upokojeni stromar, 63

  3. 3 james

    zelo prepričljiva hvala - seveda bom film pogledal; ostaja pa zadržek, ki ga je napisal predhodnik. konzumacija nasilja (kratko malo mesarsko klanje) ob enem obisku kina (tudi, če je to domači) je vse bolj podobna prežrtju hrane, od katere postaja planet do negibljivosti predebel.

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word

 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina






 preberite še

Cvitkovičevo Remek delo pred premiero

Za kaj gre? Kratek film. Moški si v garaži zgradi Remek delo. Opazujeta ga Ženska in Deček. Vse tri opazuje Bog. Ideja? Ideja za film Remek delo (Masterpiece) se je porodila med snemanjem filma Odgrobadogroba. Finance? S scenarijem smo kandidirali na avdio-vizuelnem skladu Ministrstva za kulturo, vendar je bil, po pričakovanju, zavrnjen. Pa potem? S skupino prijateljev smo se odločili, da bomo [...]

| Print This Post | 3 odzivi »

Tekla bo kri (There Will Be Blood)

Pohlep je temeljno gibalo tudi v zadnjem letos z oskarji nagrajenem filmu, ki je pravkar prišel na spored. Pohlep po moči, denarju, uspehu – in pohlep po dušah, ki je v filmu postavljen nasproti prvemu, vendar se na koncu izkaže, da je samo druga plat iste zgodbe. Film Tekla bo kri režiserja Paula Thomasa Andersona (morda [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Dobri pastir (The Good Shepherd)

Če mislite, da je novi film Roberta De Nira Dobri pastir, ki govori o razvoju protiobveščevalne službe, iz katere je nastala Cia, pa tudi o življenju njenega protagonista, napeta in akcij polna zgodba, se motite. Namesto tega je skoraj triurni film zelo počasnega tempa srhljiva metafora jalovosti vohunstva in življenja ljudi, ki se z njim [...]

| Print This Post | 2 odziva »



Piratski konec sveta v Koloseju

Minuli konec tedna je dobil Shrek III. Z nekaj več kot 121 milijoni dolarjev. Predpredprejšnjega Spiderman III. Z dobrimi 151 milijoni dolarjev, s čimer je ta film prvi vseh časov po zaslužku po prvem koncu tedna. Obsojeni na zmago v ameriških kinematografih so ta konec tedna Pirates of the Caribbean III. Kar bi bilo manj [...]

| Print This Post | 1 odziv »

300

Film 300 predstavljajo kot upodobitev dramatične bitke pri Termopilah, ki je »začrtala pot demokraciji«. In to je načeloma res, samo da se ne drži »zgodovinskih dejstev«, ampak grafične predloge Franka Millerja – drugače povedano, režiser Zack Snyder s sodelavci scenarij je za film napisal po stripu. Kar je najbrž temeljni razlog za to, da imajo [...]

| Print This Post | 1 odziv »

 arhiv

 koledar

februar 2008
pon tor sre čet pet sob ned
« januar   marec »
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
2526272829  

 razgledi.net