<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><!-- generator="wordpress/wordpress-mu-1.2.3-2.2.1" -->
<rss version="2.0" 
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/">
<channel>
	<title>Comments on: Inflacija in akademska aroganca do osnov ekonomije</title>
	<link>http://razgledi.net/blog/2008/02/13/inflacija-in-akademska-aroganca-do-osnov-ekonomije/</link>
	<description>družbene, politične, kulturne, ekonomske, medijske in okoljske razprave</description>
	<pubDate>Fri, 18 Jul 2008 22:32:35 +0000</pubDate>
	<generator>http://wordpress.org/?v=wordpress-mu-1.2.3-2.2.1</generator>

	<item>
		<title>By: james</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/02/13/inflacija-in-akademska-aroganca-do-osnov-ekonomije/#comment-8096</link>
		<author>james</author>
		<pubDate>Mon, 18 Feb 2008 05:35:41 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/02/13/inflacija-in-akademska-aroganca-do-osnov-ekonomije/#comment-8096</guid>
		<description>Ja, dobro jutro Slovenija, dobro jutro Evropa.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Ja, dobro jutro Slovenija, dobro jutro Evropa.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Anika - Ana M. Mayerhold</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/02/13/inflacija-in-akademska-aroganca-do-osnov-ekonomije/#comment-8092</link>
		<author>Anika - Ana M. Mayerhold</author>
		<pubDate>Sun, 17 Feb 2008 08:20:55 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/02/13/inflacija-in-akademska-aroganca-do-osnov-ekonomije/#comment-8092</guid>
		<description>@james
Dobro jutro, james, na to sončno, nedeljsko, vsaj v Ljubljani.
Vaši pomisleki so povsem vmestni; za zaključke pa ne vemo, ne vemo, kam nas vodi ta pot in kako se bo končala. Zelo dobro analizo obstoječega in pretečega stanja je naredil že Robert Kurz v knjigi: Svet kot volja in dizajn(Estetika krize in politična volja kot dizajn), Založbe Krtina, Ljubljana, v knjižni zbirki Krt - čeprav so njegovi predlogi za rešitev iz tega zosa morda utopični ali pa nas napotujejo v nov "kolektivizem"? Dejansko smo priče inflaciji vrednosti, vseh vrednosti, najprej tistih, ki jih pri nas tako "politikantsko" imenujemo vrednote, beseda ne pomeni nič, in posledično materialnih vrednosti. Pošastno simptomatičen v opisovanju stanja vrednosti  so na primer dnevniški zapisi, še posebej zadnji,  Roka Kvaternika v Sobotni prilogi "Dela". Gospod je uspešen in cenjen poslovnež in izdajatelj; marsikomu je vzor in morda sproža tudi zavist. A za kakšno ceno? Ob branju njegovega dnevnika, se mi je porodila misel, da postaja oziroma da je, človek razvitega sveta črevo, ki prebavlja "packarije" kulinarike; za to pa je tak človek pripravljen storiti vse, da bi se povzpel na položaj, kjer bi mogel uresničevati in konzumirati vse, kar propagira ta kulinarična "književnost". Pri tem ga in nas vodijo brbončice na jeziku, prestiž in zavist. In zato se ti ljudje vozakajo po globusu, se selijo iz države v državo, iz mest v mesta itd., in trošijo, trošijo, trošijo ... Pri tem pa nepremišljeno in nezavedajoč se intenzivno in z veliko vnemo propagirajo kulturno prakso duhovne puščave na oni strani Atlantika. Zdaj niso več dovolj "kulinarične" izdaje; zdaj so se lotili še učbenikov! Da ne govorimo o reviji National Geographic Sic! To je inflacija vrednosti! Nietzsche, ta filozof-pesnik, ki ni izdelal svojega filozofskega sistemskega ključa, kakor ga ni niti Sokrat, je izdelal sintagmo "PRE-vrednotenje vseh vrednosti", kar naj bi bil pogoj, da nastopi "presežen človek". To se še ni zgodilo; zdaj smo priče "RAZ-vrednotenju vseh vrednosti"!!! Svet postaja "puščava realnega", povsod asfalt, beton, pretežno brezvredna industrijska hrana in trgovci z novci v brezdušnih velemagazinih ... Prav imate, james.
Nekoč, v podobnem stanju stvari, je nekdo dejal, parafraziram: "Prišli bodo časi, ko si bomo zaželeli Atile (ali Turkov), a Atil (Turkov) več ne bo!</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>@james<br />
Dobro jutro, james, na to sončno, nedeljsko, vsaj v Ljubljani.<br />
Vaši pomisleki so povsem vmestni; za zaključke pa ne vemo, ne vemo, kam nas vodi ta pot in kako se bo končala. Zelo dobro analizo obstoječega in pretečega stanja je naredil že Robert Kurz v knjigi: Svet kot volja in dizajn(Estetika krize in politična volja kot dizajn), Založbe Krtina, Ljubljana, v knjižni zbirki Krt - čeprav so njegovi predlogi za rešitev iz tega zosa morda utopični ali pa nas napotujejo v nov &#8220;kolektivizem&#8221;? Dejansko smo priče inflaciji vrednosti, vseh vrednosti, najprej tistih, ki jih pri nas tako &#8220;politikantsko&#8221; imenujemo vrednote, beseda ne pomeni nič, in posledično materialnih vrednosti. Pošastno simptomatičen v opisovanju stanja vrednosti  so na primer dnevniški zapisi, še posebej zadnji,  Roka Kvaternika v Sobotni prilogi &#8220;Dela&#8221;. Gospod je uspešen in cenjen poslovnež in izdajatelj; marsikomu je vzor in morda sproža tudi zavist. A za kakšno ceno? Ob branju njegovega dnevnika, se mi je porodila misel, da postaja oziroma da je, človek razvitega sveta črevo, ki prebavlja &#8220;packarije&#8221; kulinarike; za to pa je tak človek pripravljen storiti vse, da bi se povzpel na položaj, kjer bi mogel uresničevati in konzumirati vse, kar propagira ta kulinarična &#8220;književnost&#8221;. Pri tem ga in nas vodijo brbončice na jeziku, prestiž in zavist. In zato se ti ljudje vozakajo po globusu, se selijo iz države v državo, iz mest v mesta itd., in trošijo, trošijo, trošijo &#8230; Pri tem pa nepremišljeno in nezavedajoč se intenzivno in z veliko vnemo propagirajo kulturno prakso duhovne puščave na oni strani Atlantika. Zdaj niso več dovolj &#8220;kulinarične&#8221; izdaje; zdaj so se lotili še učbenikov! Da ne govorimo o reviji National Geographic Sic! To je inflacija vrednosti! Nietzsche, ta filozof-pesnik, ki ni izdelal svojega filozofskega sistemskega ključa, kakor ga ni niti Sokrat, je izdelal sintagmo &#8220;PRE-vrednotenje vseh vrednosti&#8221;, kar naj bi bil pogoj, da nastopi &#8220;presežen človek&#8221;. To se še ni zgodilo; zdaj smo priče &#8220;RAZ-vrednotenju vseh vrednosti&#8221;!!! Svet postaja &#8220;puščava realnega&#8221;, povsod asfalt, beton, pretežno brezvredna industrijska hrana in trgovci z novci v brezdušnih velemagazinih &#8230; Prav imate, james.<br />
Nekoč, v podobnem stanju stvari, je nekdo dejal, parafraziram: &#8220;Prišli bodo časi, ko si bomo zaželeli Atile (ali Turkov), a Atil (Turkov) več ne bo!</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: james</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/02/13/inflacija-in-akademska-aroganca-do-osnov-ekonomije/#comment-8091</link>
		<author>james</author>
		<pubDate>Sun, 17 Feb 2008 06:40:19 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/02/13/inflacija-in-akademska-aroganca-do-osnov-ekonomije/#comment-8091</guid>
		<description>Pa cena hrane v Avstriji je bila na toči nič višja, kot cena hrane v Sloveniji. Trgovci v Avstriji in Nemčiji so imeli večji profit in so vsled tega lahko od lakomnih županov, ki so svojim občanom prodajali razvoj, pokupili nemarne črne velebetonske kocke, ki jih obkrožajo hektarji črnega asfalta na katerih je v poletnih mesecih temperatura čez 60 st. C, zdravstvena blagajna pa bo v prihodnje zaradi večje obolevnosti otrok takistih občanov, ki jim pada kvaliteta bivalnega okolja - od prisile k vožnji z avti, onemogočanja peš hoje in vožnje s kolesi, hrupa, svetlobe ponoči, neznosne vročine, delcev prahu v zraku... - še dodatno pritiskala na fenomen inflacija. Enotni trg v EU cene hrane torej izenačuuje, da določeni trgovec v konkurenčnem boju preživi in prinaša vrednost, ki se mora oplajati (profit, kapital), pa naj stane, kar stane. Spar pač mora plačati vse silne naložbe v Sloveniji (takisto Hofer, Lidl, Tuš, Mercator,..), vso uničenje urbane in ruralne krajine,.. banalno, z višjimi cenami hrane tistim, ki jih je že ujel na limanice razvoja v smer povečanja kvantitete (pa smo že na poti individualne zamaščenosti).. zakaj toliko karikature? Ker očitno govorimo o fenomenu, ki ima veliko obrazov, globalnega, lokalnega, ki je ekonomski samo na videz in samo za tiste, ki ga poskusijo razlagati z menjalno vrednostjo v obliki denarne enote; je fenomen, ki odseva človeka in njegovo družbo - to pa je brezumno razplojevanje ljudi na planetu (seveda se bo naložba obrestovala, saj bo v Sloveniji čez deset let vsaj 5%, realno je tudi 10% več ljudi, kupna moč bo vsaj enaka, eko.. simple as that. A upa kdo od zagovornikov apokalipse izumiranja za vsa tista omenjena piva staviti z mano, da temu ne bo tako?), genocid nad živalskimi in rastlinskim divjim svetom, nepovratno uničevanje ekosietemov in rodovitne zemlje. Inflacija, definitivno sinteza, ki jo na koncu tehtamo z dvigom cen.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Pa cena hrane v Avstriji je bila na toči nič višja, kot cena hrane v Sloveniji. Trgovci v Avstriji in Nemčiji so imeli večji profit in so vsled tega lahko od lakomnih županov, ki so svojim občanom prodajali razvoj, pokupili nemarne črne velebetonske kocke, ki jih obkrožajo hektarji črnega asfalta na katerih je v poletnih mesecih temperatura čez 60 st. C, zdravstvena blagajna pa bo v prihodnje zaradi večje obolevnosti otrok takistih občanov, ki jim pada kvaliteta bivalnega okolja - od prisile k vožnji z avti, onemogočanja peš hoje in vožnje s kolesi, hrupa, svetlobe ponoči, neznosne vročine, delcev prahu v zraku&#8230; - še dodatno pritiskala na fenomen inflacija. Enotni trg v EU cene hrane torej izenačuuje, da določeni trgovec v konkurenčnem boju preživi in prinaša vrednost, ki se mora oplajati (profit, kapital), pa naj stane, kar stane. Spar pač mora plačati vse silne naložbe v Sloveniji (takisto Hofer, Lidl, Tuš, Mercator,..), vso uničenje urbane in ruralne krajine,.. banalno, z višjimi cenami hrane tistim, ki jih je že ujel na limanice razvoja v smer povečanja kvantitete (pa smo že na poti individualne zamaščenosti).. zakaj toliko karikature? Ker očitno govorimo o fenomenu, ki ima veliko obrazov, globalnega, lokalnega, ki je ekonomski samo na videz in samo za tiste, ki ga poskusijo razlagati z menjalno vrednostjo v obliki denarne enote; je fenomen, ki odseva človeka in njegovo družbo - to pa je brezumno razplojevanje ljudi na planetu (seveda se bo naložba obrestovala, saj bo v Sloveniji čez deset let vsaj 5%, realno je tudi 10% več ljudi, kupna moč bo vsaj enaka, eko.. simple as that. A upa kdo od zagovornikov apokalipse izumiranja za vsa tista omenjena piva staviti z mano, da temu ne bo tako?), genocid nad živalskimi in rastlinskim divjim svetom, nepovratno uničevanje ekosietemov in rodovitne zemlje. Inflacija, definitivno sinteza, ki jo na koncu tehtamo z dvigom cen.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: rock-mx</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/02/13/inflacija-in-akademska-aroganca-do-osnov-ekonomije/#comment-8088</link>
		<author>rock-mx</author>
		<pubDate>Sat, 16 Feb 2008 11:33:20 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/02/13/inflacija-in-akademska-aroganca-do-osnov-ekonomije/#comment-8088</guid>
		<description>Debata je ful kul morda se samo premalo berete. Evo mojega "predloga razumevanja" vsaj za del te razprave (da se gre potem eventuelno in končno naprej z njo).
Cene hrane zunaj so šle gor (suša, biogoriva, večje povpraševanje v Aziji, whatever), logično so morale tudi pri nas, le da so šle v maloprodaji pri nas gor hitreje in višje kot v Avstriji, Nemčiji itd. Odgovor na vprašanje koliko piv je to, je najbrž v Jožetovi minitabelci o različni rasti cen pri proizvajalcih in trgovcih v Slo in EU.
% Dec07 / Dec06
…………………………………SLO………Euroarea13
cene hrane (proizvajalci)……10.1%……..8.6%
cene hrane (trgovina)……….15.4%……..7.0%
Če je možno, da se glede tega v glavnem strinjamo, potem bi se lahko posvetili vprašanju, zakaj je tako. Kaj so, kako že, endogeni vzroki.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Debata je ful kul morda se samo premalo berete. Evo mojega &#8220;predloga razumevanja&#8221; vsaj za del te razprave (da se gre potem eventuelno in končno naprej z njo).<br />
Cene hrane zunaj so šle gor (suša, biogoriva, večje povpraševanje v Aziji, whatever), logično so morale tudi pri nas, le da so šle v maloprodaji pri nas gor hitreje in višje kot v Avstriji, Nemčiji itd. Odgovor na vprašanje koliko piv je to, je najbrž v Jožetovi minitabelci o različni rasti cen pri proizvajalcih in trgovcih v Slo in EU.<br />
% Dec07 / Dec06<br />
…………………………………SLO………Euroarea13<br />
cene hrane (proizvajalci)……10.1%……..8.6%<br />
cene hrane (trgovina)……….15.4%……..7.0%<br />
Če je možno, da se glede tega v glavnem strinjamo, potem bi se lahko posvetili vprašanju, zakaj je tako. Kaj so, kako že, endogeni vzroki.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Der Komisar</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/02/13/inflacija-in-akademska-aroganca-do-osnov-ekonomije/#comment-8086</link>
		<author>Der Komisar</author>
		<pubDate>Sat, 16 Feb 2008 10:56:32 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/02/13/inflacija-in-akademska-aroganca-do-osnov-ekonomije/#comment-8086</guid>
		<description>Jao, kakšen hud pedagog si, Igor. Človek ti napiše, da je vzrok za dvig cen hrane na svetovnem trgu kombinacija šoka povpraševanja in šoka ponudbe, njuni efekti pa se zaradi dražjega uvoza odrazijo tudi na ceni hrane v EU in Sloveniji - ti priznavaš, da je to res in da torej trgovci niso izključni krivci za dvig cen hrane v Sloveniji. Ves tvoj pedagoški napor je bil torej namenjen pametovanju o tem, kako je lahko nek šok na globalni ravni šok povpraševanja, katerega zrcalna slika pri kupcu je ponudbeni šok. Če nekdo kupuje preveč, nekdo ne more kupiti dovolj - in cene so višje. 

Seveda - trditev, da so višje cene hrane v Sloveniji posledica šoka povpraševanja (v Aziji) je popolnoma pravilna. Zapisal sem namreč:

"In preden dobi gospod Kovac castni doktorat, mu lahko, profesor doktor Damijan, razlozite tudi, da pri visjih cenah hrane ne gre za ponudbeni, ampak povprasevalni sok. Gospod Kovac se je namrec igral s svojimi krivuljami na primeru dveh milijonov Slovencev, pozabil pa na dve milijardi Azijcev."

Domnevam, da je za razlog za dlakocepstvo docenta Igorja v tem, da se ponudbeni šok v Sloveniji realizira predvsem skozi šok povpraševanja v Aziji (kar je bistvo zgornjega komentarja), veliko manj pa preko nekonkurenčne strukture slovenske trgovine. S tem namreč izgubijo teze JPDja in Kovača veter v svojih jadrih, saj bilo treba konec koncev povedati, koliko piv izgubi Slovenec zaradi konkretnih ravnanj slovenskih trgovcev. Torej?</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Jao, kakšen hud pedagog si, Igor. Človek ti napiše, da je vzrok za dvig cen hrane na svetovnem trgu kombinacija šoka povpraševanja in šoka ponudbe, njuni efekti pa se zaradi dražjega uvoza odrazijo tudi na ceni hrane v EU in Sloveniji - ti priznavaš, da je to res in da torej trgovci niso izključni krivci za dvig cen hrane v Sloveniji. Ves tvoj pedagoški napor je bil torej namenjen pametovanju o tem, kako je lahko nek šok na globalni ravni šok povpraševanja, katerega zrcalna slika pri kupcu je ponudbeni šok. Če nekdo kupuje preveč, nekdo ne more kupiti dovolj - in cene so višje. </p>
<p>Seveda - trditev, da so višje cene hrane v Sloveniji posledica šoka povpraševanja (v Aziji) je popolnoma pravilna. Zapisal sem namreč:</p>
<p>&#8220;In preden dobi gospod Kovac castni doktorat, mu lahko, profesor doktor Damijan, razlozite tudi, da pri visjih cenah hrane ne gre za ponudbeni, ampak povprasevalni sok. Gospod Kovac se je namrec igral s svojimi krivuljami na primeru dveh milijonov Slovencev, pozabil pa na dve milijardi Azijcev.&#8221;</p>
<p>Domnevam, da je za razlog za dlakocepstvo docenta Igorja v tem, da se ponudbeni šok v Sloveniji realizira predvsem skozi šok povpraševanja v Aziji (kar je bistvo zgornjega komentarja), veliko manj pa preko nekonkurenčne strukture slovenske trgovine. S tem namreč izgubijo teze JPDja in Kovača veter v svojih jadrih, saj bilo treba konec koncev povedati, koliko piv izgubi Slovenec zaradi konkretnih ravnanj slovenskih trgovcev. Torej?</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: igor</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/02/13/inflacija-in-akademska-aroganca-do-osnov-ekonomije/#comment-8082</link>
		<author>igor</author>
		<pubDate>Fri, 15 Feb 2008 21:47:44 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/02/13/inflacija-in-akademska-aroganca-do-osnov-ekonomije/#comment-8082</guid>
		<description>@Komisar

1) A si prebral moje vprašanje? Domnevam da ja. Si ga razumel? Očitno ne. Dodajaš in dodajaš neke nove argumente povsem nepovezano, zahtevaš od ljudi, da nekaj računajo. In še vedno ne zmoreš odgovoriti na enostavno vprašanje. Zanj ni potrebno izračunov.

2) Kje sem napisal, da je vpliv azijskega povprasevanja, biogoriv in slabe letine na cene hrane v Sloveniji neumnost. Ti pomaga pri argumentaciji, da drugemu pripišeš lastno izmišljotino? Stane Kovač je o tem pisal že pred meseci. S tem se jaz strinjm. Ko je sedaj na to zgodbo dodal samo še dodatne argumente, ga kritiziraš. In to tako, da ponavljaš njegove stare argumente. A se sploh zavedaš kaj si napisal?

3) Lahko se še malo razpišeš o tem kaj se dogaja na globalnih blagovnih trgiv, vendar s tem še vedno ne odgovoriš na moje vprašanje.

4) Čestitam, da si napisal, da si ugotovil, da je premik azijskega povpraševanj po hrani z vidika Slovenije eksogen. A ne bi mogel biti potem odgovor na moje prvi vprašanje res trivialen? 

5) Poskusiva še z enim vprašanjem, ki bo pomagalo, pri odgovoru na druge: Če dvig azijskega povpraševanja po hrani ni povečalo slovenskega povpraševanja po hrani, je pa povečalo cene, po katerih Slovenija uvaža hrano, ali je to z vidika Slovenije šok povpraševanja kot si zapisal v svojem drugem komentarju pod člankom, ali pa gre za ponudbeni cost-push šok? Zelo enostavno, samo napiši ali vztrajaš pri svoj prvotni trditvi ali ne?

6) Dejstvo je, da ne veš kakšne so lastnosti makroekonomskih šokov. Zato si tudi zapisal trditev, za katero vsak, ki je malo študiral to materijo, ve, da je narobe. Ampak ni problema, blog prenese vse. Za šankom smo vsi najboljši napadalci in selektorji reprezentanc. Vendar lahko narediš nekaj pozitivnega. Če boš pravilno odgovoril na predhodno vprašanje, boš sam dokazal, da si napisal neumnost. S tem bo najina izmenjava dobila smisel. Sicer ga nima. Verjemi, o tako bazičnem vprašanju kot je ta, jaz ne rabim nobene potrditve. Tako kot se danes ne bo nihče več sekiral, če te ne bi uspel prepričati, da Zemlja ni ravna. Stvari, ki so bile izziv dokazovati sto let nazaj, danes to niso več. Kje jaz dobim potrditev mojega pisanja o ekonomiji, si lahko vsakdo pogleda na COOBISS-u. Če misliš, da je tvoja trditev o šoku povpraševanja pravilna, pojdi po podobni poti. Dobil boš dva recenzenta, če tvojo inovacijo odobrita v objavo, mi boš lahko na razgledih javno dokazal, da sem se motil. Vendar se mi nekako dozdeva, da se to ne bo zgodilo.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>@Komisar</p>
<p>1) A si prebral moje vprašanje? Domnevam da ja. Si ga razumel? Očitno ne. Dodajaš in dodajaš neke nove argumente povsem nepovezano, zahtevaš od ljudi, da nekaj računajo. In še vedno ne zmoreš odgovoriti na enostavno vprašanje. Zanj ni potrebno izračunov.</p>
<p>2) Kje sem napisal, da je vpliv azijskega povprasevanja, biogoriv in slabe letine na cene hrane v Sloveniji neumnost. Ti pomaga pri argumentaciji, da drugemu pripišeš lastno izmišljotino? Stane Kovač je o tem pisal že pred meseci. S tem se jaz strinjm. Ko je sedaj na to zgodbo dodal samo še dodatne argumente, ga kritiziraš. In to tako, da ponavljaš njegove stare argumente. A se sploh zavedaš kaj si napisal?</p>
<p>3) Lahko se še malo razpišeš o tem kaj se dogaja na globalnih blagovnih trgiv, vendar s tem še vedno ne odgovoriš na moje vprašanje.</p>
<p>4) Čestitam, da si napisal, da si ugotovil, da je premik azijskega povpraševanj po hrani z vidika Slovenije eksogen. A ne bi mogel biti potem odgovor na moje prvi vprašanje res trivialen? </p>
<p>5) Poskusiva še z enim vprašanjem, ki bo pomagalo, pri odgovoru na druge: Če dvig azijskega povpraševanja po hrani ni povečalo slovenskega povpraševanja po hrani, je pa povečalo cene, po katerih Slovenija uvaža hrano, ali je to z vidika Slovenije šok povpraševanja kot si zapisal v svojem drugem komentarju pod člankom, ali pa gre za ponudbeni cost-push šok? Zelo enostavno, samo napiši ali vztrajaš pri svoj prvotni trditvi ali ne?</p>
<p>6) Dejstvo je, da ne veš kakšne so lastnosti makroekonomskih šokov. Zato si tudi zapisal trditev, za katero vsak, ki je malo študiral to materijo, ve, da je narobe. Ampak ni problema, blog prenese vse. Za šankom smo vsi najboljši napadalci in selektorji reprezentanc. Vendar lahko narediš nekaj pozitivnega. Če boš pravilno odgovoril na predhodno vprašanje, boš sam dokazal, da si napisal neumnost. S tem bo najina izmenjava dobila smisel. Sicer ga nima. Verjemi, o tako bazičnem vprašanju kot je ta, jaz ne rabim nobene potrditve. Tako kot se danes ne bo nihče več sekiral, če te ne bi uspel prepričati, da Zemlja ni ravna. Stvari, ki so bile izziv dokazovati sto let nazaj, danes to niso več. Kje jaz dobim potrditev mojega pisanja o ekonomiji, si lahko vsakdo pogleda na COOBISS-u. Če misliš, da je tvoja trditev o šoku povpraševanja pravilna, pojdi po podobni poti. Dobil boš dva recenzenta, če tvojo inovacijo odobrita v objavo, mi boš lahko na razgledih javno dokazal, da sem se motil. Vendar se mi nekako dozdeva, da se to ne bo zgodilo.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: james</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/02/13/inflacija-in-akademska-aroganca-do-osnov-ekonomije/#comment-8078</link>
		<author>james</author>
		<pubDate>Fri, 15 Feb 2008 11:36:40 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/02/13/inflacija-in-akademska-aroganca-do-osnov-ekonomije/#comment-8078</guid>
		<description>moje gospodinjstvo:
položnice jan08 / jan07 =1.357 oz. 136%
(elektrika, odvoz odpadkov, telefon, kabel internet   TV, voda, RTV in plin,.. sponderirano na porabljeno enoto),..
Tja, kaj ima to veze s 6% inflacijo? Pa očitno ima, saj mi niža standard, ko mi plačo uskladijo z uradno (po merilih, s katerimi je vrag). No, pa kaj bi o teh banalnostih, sedaj govorimo o odplačevanju kreditov trgovcev za svoje megacentre (kdo je spreminjal prostorske plane za megamarkete?), kar posledično pomeni dražje artikle, več popolnoma uničenega okolja in s tem stroškov v zdravstvenem sistemu,... a je danes moderno v posekanem gozdu ob hirajoči bukvi govoriti o nekdanjem hrastovem gaju? 
Tako se namreč bere, kriva je hrana, ampak točnih podatkov pa o tem pri nas ni (po spominu od E. Erjavca) oz. se jih ne da dobiti,.. upam, da se ekonomija v državi ne gre politikantsva in zmrduje nad diletantstvom državljanov (ki jih anonimne še naduto ignorira).. vsak zaključek brez točnih številk, vsaka statistika ob nepriimernem vzorčenju, neprimerni uporabi mere centralne tendence, interpretacije ob površnem poznavanju pojava,..? Saj nam je poznan sinergistični učinek (večji od aditivnega) še kje drugje, ne samo v ekonomija, a ne?</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>moje gospodinjstvo:<br />
položnice jan08 / jan07 =1.357 oz. 136%<br />
(elektrika, odvoz odpadkov, telefon, kabel internet   TV, voda, RTV in plin,.. sponderirano na porabljeno enoto),..<br />
Tja, kaj ima to veze s 6% inflacijo? Pa očitno ima, saj mi niža standard, ko mi plačo uskladijo z uradno (po merilih, s katerimi je vrag). No, pa kaj bi o teh banalnostih, sedaj govorimo o odplačevanju kreditov trgovcev za svoje megacentre (kdo je spreminjal prostorske plane za megamarkete?), kar posledično pomeni dražje artikle, več popolnoma uničenega okolja in s tem stroškov v zdravstvenem sistemu,&#8230; a je danes moderno v posekanem gozdu ob hirajoči bukvi govoriti o nekdanjem hrastovem gaju?<br />
Tako se namreč bere, kriva je hrana, ampak točnih podatkov pa o tem pri nas ni (po spominu od E. Erjavca) oz. se jih ne da dobiti,.. upam, da se ekonomija v državi ne gre politikantsva in zmrduje nad diletantstvom državljanov (ki jih anonimne še naduto ignorira).. vsak zaključek brez točnih številk, vsaka statistika ob nepriimernem vzorčenju, neprimerni uporabi mere centralne tendence, interpretacije ob površnem poznavanju pojava,..? Saj nam je poznan sinergistični učinek (večji od aditivnega) še kje drugje, ne samo v ekonomija, a ne?</p>
]]></content:encoded>
	</item>
</channel>
</rss>
