Digitalne izkaznice in varovanje osebnih podatkov
darja, sreda, 13. februar 2008Vlada je odločila, da bo mogoče po novem osebno izkaznico uporabljati tudi kot zdravstveno kartico. Čeprav na ministrstvu za notranje zadeve zagotavljajo, da varnost osebnih podatkov ne bo ogrožena, saj bodo imele dostop do podatkov le pooblaščene osebe, je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar zaskrbljena. Na njej bo enotna matična številka, davčna številka, prek čipa pa bo mogoče priti tudi do zdravstvenih podatkov imetnika izkaznice. Prav to, da bodo na eni sami kartici zbrani vsi ti podatki, je za pooblaščenko sporno. Odločili smo se, da bomo na osebno izkaznico dali tri enoznačne indikatorje, kar je edinstveni primer v EU, je dejala za POP TV. Osnovni princip pri varovanju osebnih podatkov namreč je, več jih je na kupu, več je možnosti zlorab in vlada ni izdelala analize tveganja glede na število izgubljenih osebnih izkaznic.
Ministrstvo za notranje zadeve nadomestitev dveh izkaznic z eno utemeljujejo predvsem z zmanjšanjem stroškov, sicer pa se bo po njihovem mnenju državljan lahko odločil, ali bo imel osebno izkaznico s čipom ali brez čipa.
Če se bo državljan odločil za osebno izkaznico s čipom, bo izbiral med:
• osebno izkaznico, ki vsebuje zgolj kvalificirano digitalno potrdilo za opravljanje storitev e-uprave,
• osebno izkaznico, ki vsebuje zgolj dostop do podatkov zdravstvenega zavarovanja, • osebno izkaznico, ki vsebuje oboje.
Osebno izkaznico, ki je najbolj razširjen dokument med identifikacijskimi dokumenti državljanov Republike Slovenije, bo mogoče uporabljati tudi za uveljavljanje storitev na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja na način in pod pogoji, ki bodo določeni v predpisih s tega področja. Na ta način se zmanjšuje število dokumentov, ki jih morajo državljani praktično vsak dan imeti pri sebi, in zmanjšuje možnost morebitnih zlorab pri uporabi kartice zdravstvenega zavarovanja, saj je na osebni izkaznici tudi fotografija njenega imetnika. Manjše število izdanih zdravstvenih kartic pa bo pomenilo tudi prihranek v proračunu.
Nataša Pirc Musar vztraja, da je stroški sploh ne zanimajo, ko gre za varovanje zasebnosti in temeljne človekove pravice. Da z uvedbo novih tehnologij, ko gre za osebne podatke, ne gre preveč hiteti, se strinja tudi evropski nadzornik za varstvo podatkov Peter Hustinx, ki skrbi za varovanje podatkov na ravni EU, nima pa pristojnosti v državah članicah, vendar z nacionalnimi nadzorniki dobro sodeluje. Tehnologija se naglo razvija, zaradi tega po njegovih besedah ni mogoče ugotoviti vseh posledic, bolje je počakati in različne vidike uporabe in možnosti zlorabe še enkrat preveriti. Tudi po njeogvem mnenju mora biti varnost osebnih podatkov vselej na prvem mestu.
Osebne izkaznice z vgrajenim čipom že nekaj časa uporabljajo Estonci, ki so na področju uvajanja e-uprave najdalj v Evropski uniji. Evropski komisar iz Estonije Siim Kalas se recimo rad pohvali z osebno izkaznico, ki ima vgrajen čip oziroma digitalno potrdilo, vendar pa ta izkaznica ne vsebuje davčne številke in ne omogoča dostopa do zdravstvenih podatkov. Namenjena le identifikaciji imetnika v obliki elektronskega podpisa. Projekt za uvedbo te kartice je evropska komisija izpostavila kot dobro prakso, kar pomeni, da priporoča podobno uvedbo tudi v drugih državah članicah. Na splošno v Estoniji velja, da osebna izkaznica vsebuje čim manj osebnih podaktov.
The general stance to ID card and data protection in Estonia is that the card should contain as little private data as possible. Instead, the data should be kept in databases at relevant authorities, and a person can use the card as key (authorization method) to access his or her data in the database.
The data protection question is not seen to be very relevant in the context of Estonian ID card because there is very little private data involved in the card issuing and further utilization process. There is a broad Personal Data Protection Act in effect in Estonia which regulates the use of personal data and databases containing personal data by public authorities and private entities, and Estonian Data Protection Inspection is the government body overseeing that the requirements of the act are met and enforcing compliance if necessary. The certificates on the card are available publicly in a directory service and contain only the card holder’s name and personal ID code, which are considered public data by law in Estonia. In addition, e-mail addresses in authentication certificates are also available in the directory. The directory contains only valid (active) certificates: if a person suspends or revokes his/her certificate, it is also removed from the directory and the data are no longer available.
As the main objectives of the Estonian eID card is to digitally sign, documents, encrypt documents and to authenticate users, the natural focus of service delivery is on the front-office to front-office processes and where documents are directly integrated in the respective legacy system, front-office to back-office processes are also concerned.
The Estonian identification card carries two discreet functions:
− Physical Identity – can be used as a regular ID in conventional real-world situations — anywhere one would typically need to prove identity, age and so on.
− Electronic Identity – enables citizens to use the same card to electronically authenticate to Web sites and networks, and/or digitally sign communications and transactions as required.
Pri uvajanju slovenske digitalne osebne izkaznice bi se veljalo zgledovati po Estoncih in upoštevati opozorila informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar.
Objavljeno pod slovenija | 
| 
|
Meni se ta tehnologija absolutno prehitro dogaja. enostavno ne sledim… niti ne razmišljam o tem, kakšne bi lahko bile posledice…
Vendar se pa ob takšnih prispevkih zamislim,kako se da z ljudmi manipulirati. Pa si skoraj upam trditi, da v primerjavi z večino “drugih” še kar dosti vem…
Lepega Valentina ti želim, Lucija
Ta zadeva zaudarja po Big Brother - ju, ki hoče VEM “vse na enem mestu” razširiti tudi na posameznike - za lažjo kontrolo.
Pokojna Josip Visarjonovič in šef STASI si maneta roke v peklu.
Tudi informacijska pooblaščenka ima resne pomisleke:
http://www.ip-rs.si/novice/det.....izkaznici/
@Tomaz Kalin
Big Brother se cedalje bolj siri tudi v EU. Bruselj je ravnokar predstavil predlog, da bi registrirali vsak vstop in izstop v Unijo, da bi pobirali prstne odtise in druge biometricne podatke, ker je bojda treba barabam onemogociti vstop in ZDA to ze zelo uspesno pocnejo. Absurd. Telekomunikacijske podatke mi ze zbirajo, v schengenskem racunalniku bodo kmalu imeli imeli tudi taksne podatke o meni kot je registrska stevilka avtomobila in zamuda pri placilu globe zaradi nekaj kilometrov prehitre voznje, cez nekaj casa mi bodo dosledno belezili vse vstope in izstope iz schengena in ce se jim bo zazdelo, da so te posti prepogoste zaceli sprasevati kam da hodim; po vzoru paranoicnih Americanov mi bodo kmalu zaceli zbirati tudi podatke koliko krat in kam letim z letalom, ali voznovnice placujem v gotovini ali s kartico, ali sedim pri oknu, v sprednjem ali zadnjem delu letala, ali narocam posebno hrano…
Res je: Pokojna Josip Visarjonovic in sef STASI si maneta roke v peklu.
Povsem se strinjam s pomisleki in bojaznijo, ki jih izražate ob načrtovani uvedbi “pametnih kartic”, tako za osebno kakor tudi zdravstveno identifikacijo. Ne vemo, kje se bo to nehalo, in po črnih napovedih, ki jih izraža tudi angleški antropolog Nick Sandberg v svojem daljšem eseju “Blueprint for a Prison Planet” iz leta 2001 (Sic!), se nam v nadaljnjih “postopkih” obetajo telesni vsadki ali čipi. Poglavje iz njegovega eseja: “Načrt za zaporniški planet”:
“Prihodnost – bodo povsod čipi?
V dosedanjih poglavjih sem pregledal nekaj vidikov naše nedavne zgodovine z namenom, da bi prikazal, da morda v ozdaju obstaja vzorec organizacije, zaradi česar smo mnogi lahko zaskrbljeni. Na tem mestu bi rad postavil vprašanje: »Ali je bilo dejansko ves čas v ozadju neko koherentno telo, ki je vse to organiziralo, kakšna bi naj bila njegova motivacija, in kam naj bi nas vse to pripeljalo?«
Prvenstven motiv za vsemi aktivnostmi elite je želja doseči nadzor. Temeljna želja je nadzorovati vse, zavzeti ta neizmeren in živahen planet poln ljudi in jih pahniti v eno samo kulturno strukturo pod njenim nadzorom. Izpolnitev te namere resnično motivira to elito. V svojem prizadevanju doseči to izredno negativno stanje zadev, mora biti elita dejavna na dveh frontah hkrati – v svetu zunaj nas in v svetu znotraj nas, na planetu in v umu.
Cilj za »svet zunaj nas«, ki ga bančniške družine želijo doseči, je globalnost – to je ustvariti tri ogromne med seboj trdno spete trge osrediščene v Ameriki, Evropi in Aziji, tako da bi bili polno integrirani v en sam trgovinsko trgovski blok. Globalno tržišče naseljeno s potrošniki-delavci in servisirano na najnižji stopnji preko dolgov Tretjega sveta.
Za »svet znotraj nas« je njihov načrt pridobiti vse pod mikročipe. Kajti, kljub večkratnosti različnih taktik nadzora, ki nas je doletel – hipotekarne obremenitve, kreditne kartice, ulični nadzor in tudi vsa antidepresivna sredstva – imajo ljudje še osnovno raven osebne prostosti. Čeprav postaja to čedalje teže, lahko še izstopimo iz potrošništva in se »vkrcamo« v novo življenje. Če pa bomo čipirani, to ne bo več mogoče. To dogaja, ker je znanje znanstvenikov s področja nevroznanosti zdaj takšno, da lahko z drobnim mikročipom vsajenim v naše telo, regulirajo naše čustveno stanje ali čustveno raven. S tem, ko je možen nadzor naše “mreže” za zaznavanje in sprejemanje dražljajev, lahko manipulirajo naše čustveno stanje z električnimi signali, bodisi kot del programiranega čipa bodisi preko naknadnih signalov, in tako jim je dana možnost, da se ustvari popolna potrošniška delovna sila – ljudi, ki ne mislijo o ničemer drugem razen o delu, hrani, razmnožitvi in spanju.
Kakor koli že, kljub napredku, ki ga je naredil planet vzdolž dolge poti, da bi na koncu postal svet potrošniške superdržave, pa večina ljudi še vedno zelo nasprotuje zamisli, da bi jim vsadili čip pod kožo. Zato bo navzoča progresivna strategija, ki se bo uvajala postopoma, da bi nas pripeljala, korak za korakom, da bomo dopustili in dovolili to prihodnost ki bo kot nočna mora in ki se ima zgoditi.
Odvijala se bo v treh konkurentnih fazah. Najprej bo postopoma odstranjena gotovina. Drugič, vsi osebni in finančni podatki bodo na osebnih pametnih karticah. In tretjič, pametne kartice bodo postopoma eliminirane, zato da jih bodo nadomestili mikročipski vsadki. Z odpravo gotovine bodo potem uvajali težave v sistem elektronskega denarja in hkrati promovirali mikročipske implante, kot varno in sprejemljivo alternativo. Elita nas bo počasi vodila, da bomo sprejeli osebno vsadkovno tehnologijo – personal implant technology. Bolj natanko vam bo prikazal, kako se bodo te tri faze po vsej verjetnosti odvijale.
Zadnjih dvajset let so nas počasi usmerjali oziroma vodili proti opuščanju plačilnega prometa z gotovino v korist elektronskega denarja, in v zadnjih desetih letih je zadeva še bolj vroča. Naraščajoče uvajanje kreditnih kartic, telefonskega bančništva, naročanja po pošti in internetnega kupovanja, vse to je pripomoglo, da je nastala družba, v kateri je potreba po gotovinskih transakcijah močno reducirana. Veliko ljudi ima še vedno raje gotovino, pomeni, da je v tej smeri potrebno narediti več, da bi bila gotovina povsem ukinjena.
Ena od strategij, ki bo na delu, bo postopno uvajanje načrta za »pametno državljanstvo« skozi vselej vse širših sektorjev družbe. »Pametno državljanstvo« je ena od različic eufemizmov, ki se zdaj pojavljajo kot na primer »brezgotovinska družba« in ko se bo enkrat eno mesto v svetu prijavilo na ta sistem, se bodo ugodnosti tega sistema na široko promovirale s pomočjo medijev, da bi opogumili še druga, da mu sledijo. V aprilu leta 2000 je bilo objavljeno, da bosta mesti v Veliki Britaniji Southhampton in na Švedskem Goethenberg gostili shemo pametnega državljanstva, začenši z letom 2002, ki bo tehnično podprta s francoskim konzorcijem Schlumberger.
Naslednja strategija, ki bi lahko bila uporabljena, je uvedba nove, multinacionalne denarne enote – valute, ki ne bo na voljo v gotovini. Evro, denarna enota Evropske zveze bi lahko bila takšna stvar.
Druga možnost je gotovina, ki bo odstranjena zaradi oziroma z izgovorom, da bi se eliminiral nezakonit promet z drogami. V mnogih mestih je 1 odstotek prebivalcev, ki dnevno uporabljajo heroin. To je skupaj s kokainsko zasvojenostjo skoraj neznosno družbeno breme za mnoge, ki živijo v predelih, kjer se to dogaja. Če bi bila gotovina ukinjena, ne bi bile možne anonimne nezakonite transakcije za male vsote. Z elektronskim denarjem, so identitete kupca in prodajalca vsakega artikla zabeležene na računalniku, in če bi bila transakcija narejena za prepovedano substanco, bi jo bilo možno izslediti. Četudi prihajajo prepovedane droge v naše države v ogromnih pošiljkah, je vsak tovor končno prodan v majhnih količinah na ali pa skoraj samo na ulici. Če bi ukinili gotovino, bi se končala nezakokonita trgovina z drogami.
Če naj bo »vojna proti drogam« uporabljena za to, da bi bila gotovina prepovedana, bo eden prvih znakov precej gotovo gibanje za legaliziranje mehkih drog kot je trava oziroma marihuana. Kajenje kanabisa je prvenstveno na gotovini temelječa prepovedana aktivnost, ki ji ljudje podležejo, in obet, da bi se jim ta užitek odvzel, bi neizogibno ustvaril znatno močno nasprotovanje vsakemu načrtu za ukinitev gotovine. Nadalje pa bi legalizacija marihuane ustvarila navidezno mehčanje nadzorovanja v imenu vlade, ko bi se pravzaprav dogajalo nasprotno; kajti cilj je: ukinitev gotovine.
Ne glede na to, kakšne taktike bodo morda uporabljene, medtem ko bi bila ukinjena gotovina in bi sledilo ustvarjanje globalne družbe, bodo mediji povsem zagotovo razvili cel niz mehčalnih strategij. Redno bodo na sporedu zgodbe v časopisih in na TV, ki bodo pričale o ugodnostih in prednostih mikročipinga. Znanstveniki bodo dajali izjave in poudarjali čudežnost vsadkovne tehnologije za obravnavanje in spremljanje obolelosti in futuristični članki se bodo nanašali na prihodnost, ko nam ne bo treba nositi s seboj nobenih denarnic. Takše zgodbe bodo nepovratno ustvarjale vtis, da sta mikročiping in globalizacija ne le zaželeni ampak preprosto neizogibni – da se je o njiju že odločalo in odločitev je za.
Ko bo gotovina končno odpravljena v določeni regiji, bo naslednje, kar se bo zgodilo, da se bodo skrivnostno pojavljale težave znotraj elektronskega denarnega sistema. Ljudje bodo občasno ugotavljali, da je njihov denar preprosto izpuhtel. Računalniške napake, virusi in sleparije, doslej nezaslišane, se bodo naraščajoče pojavljale. Imeti svoje osebne podatke na mikročipskih implantih bo postalo vprašanje ugleda in edino varen način, kako zaščititi osebne podatke pred vdorom, saj tehnologija vpisa na oseben čip ne bo namenjena za pametne kartice.
Cele skupine ljudi znotraj družbe so že danes po vsej verjetnosti mikročipirane. Kriminalci, mentalno bolni, vojaške osebe so tri primerne tarče. Mediji bodo stalno predstavljali čiping kot družbeno pozitivno stvar. V dnevnih poročilih se bodo pojavljale vesti o velikem številu pogrešanih majhnih otrok, potem pa jih bodo našli, ker so čipirani. Mladostniki bodo še posebej tarče. Čipirati se bo cool stvar, s celo paleto različnih oblik čipov, ki se jih bo dalo naročiti. Pridobiti si čip, bo videti kakor sinonim za naprednost in privlačnost za nasproten spol. Mediji ne bodo varčevali z naporom, da bi nas prepričali, da so negativni vidiki čipinga, kot na primer počutiti se kot robot, izmišljotina nekaterih.
Velike korporacije bodo vsadek zahtevale kot pogoj za zaposlitev z izgovorom, da s tem prispevajo k ustvarjanju pozitivne družbe, kar bo pri ljudeh še naprej jačalo gon za imeti vsadek V tem času se bodo multinacionalne korporacije, velike kakor so že zdaj, transformirale v transnacionalne gigante, stoječe razkrečenih nog preko vsega sveta kakor kipi Kolosov, nadzirajoč ogromne predele zemljinih resursov in izkoriščajoč jih po gospodarjevem načrtu ter z obširnim in neprestanim PR-om bodo naredile, da bo vse videti popolnoma konsenzualno – soglasno. Dejansko bo vse dobavljeno iz multinacionalnih korporacij, in skoraj vse zaposlitvene možnosti bodo vključene v delo za eno od njih.
Z odhodom gotovine in z nobeno možnostjo, da bi se vrnila, in s tem, ko se bodo kreditne kartice in identifikacijske kartice in celo sistem pametnih kartic naraščajoče izrabljale, bo življenje za tiste, ki ne bodo imeli vsadka, precej pusto. Zelo kmalu bo ne imeti vsadka dejansko pomenilo, da človek ne bo mogel delati za normalno plačo v nobeni četudi najnižji zvrsti dejavnosti: kot so na primer gospodinjske pomočnice, čistilke, nekvalificirani delavci, pazniki parkirišč itd. Ostal bo le še obsežen črn trg, delujoč na različnih stopnjah izven zakona in trgovanje v široki mreži dovoljenih in nedovoljenih substanc. Toda, ko se bo vsadkanje v zahodni družbi nadaljevalo in bo postalo tako naravno kakor plačevanje davkov, bo država vedno bolj sprejemala ukrepe in napadala nezakonite dejavnosti. Z moralno oporo vsadkane populacije, ki jo bodo inženirali mediji, bodo nevsadkane osebe silovito marginalizirane na enak način, kakor so danes brezdomci – potisnjene na rob družbe in prepuščene same sebi v okolju revščine, zasvojenosti, spolne zlorabe in zločina.
Ko je enkrat vsadkanje sprejeto kot integralen del življenja v enaindvajsetem stoletju, bo uvedena naslednja faza – uvajanje mikročipov – drobnih vsadkov, ki bodo lahko regulirali delovanje naših telesnih funkcij.
Samoregulacija našega telesa in uma bo videti kot novo in ustrezno sredstvo za tretiranje vsakih in različnih tegob od depresije do manjših telesnih poškodb. Ne bo treba jemati tablet ali klicati zdravnika, le sprogramirati program na svojem čipu, da bo naredil to namesto vas. Znanstveniki vedo danes dovolj o električnem sistemu našega telesa in o mreži receptorjev, tako da lahko umetno zvišajo mnogo naših čustvenih funkcij. S spremembo načina, kako naše telo metabolizira serotonin, na primer, se lahko zmanjšajo simptomi depresije.
S čipi, ki so na voljo in zmorejo zvišati celoten razpon nevrokemičnih funkcij, bomo postopoma imeli sposobnost, da se čustveno naravnavamo. Glede tega je zdaj dobro znano, da so negativna čustva zgolj simptomi globljih potreb, ki jih nismo zadovoljili, in vse vrste zdravstvenih težav lahko potekajo, ne da bi jih mogli diagnosticirati. Toda, razen skrbi za zdravje, dajemo s tem ljudem sredstvo, s katerim se bodo lahko enostavno čustveno samonastavljali, a to lahko pripelje tudi do tega, da bo takoimenovana »prozac-generacija« postala globalen pojav. Ljudje bodo ves čas prav obsedeni z zahtevo za dobrim občutenjem in bodo pri tem zavračali vse, kar bi ogrožalo to občutenje. Vojne, lakota, politični nemiri in globalno tiranstvo vse to bodo postali zgolj »problemi drugih ljudi«. S sprejetjem tehnologije vsadkov kot delom našega življenja v enaindvajsetem stoletju, kdo bo še opazil, če bodo nekega dne mikrovsadki začeli nastavljati sami sebe. Kdo bo opazil, če nas vsadki dejansko ne bodo več potrebovali, da bi jih programirali, ampak bo videti, kakor da to zmorejo brez nas, in nam nič več ne bodo dovolili dostopa do naših resničnih občutenj, četudi bi si jih še tako želeli?
Ta scenarij nočne more je videti kot nekakšna znanstvena fantastika, a je dejansko mnogo od te tehnologije že razvito. Mikročipi za vsaditev z globalnim sledenjem in biomonitoring sistem, takoimenovan Digital Angel – digitalen angel – je načrtovan za proizvodnjo koncem leta 2000. Ojačan je z zmožnostjo človeških mišičnih gibov in bo ponujen ljudem, ki jih skrbi, da bi se lahko sami ali njihovi ljubljeni izgubili, in zdravnikom, da bodo lahko spremljali stanje svojih bolnikov. Patenti za mikročipske vsadke, ki spuščajo farmacevtike v krvni obtok, so že bili izdani in družbe kot je ChipRx se pripravljajo, da jih bodo razvile za tržišče. Tehnologija je tukaj, edino vprašanje je: kako močno prepričevanje bo potrebno, da se bomo odločili za njo? Ena stvar je gotova – vse bo storjeno košček po košček. Korak po korak, nas bodo vodili na kraj, kamor nihče, če bi razmislil o tem, ne bi nikoli voljno odšel – in brez možnosti za pobeg.” (Prevod - AMM)
Vprašanje je, ali lahko kaj naredimo že zdaj? Zavrnemo “pametne kartice”, še vztrajamo in tudi uporabljamo gotovino … Videti je, kakor da nas “tehnologija” neprestano osvobaja, stvarno pa postajamo njeni čedalje večji ujetniki. “In kdo bo čuval čuvarje?”
@Lucija
hvala za lepe želje; tudi mene skrbijo posledice te obsedenosti z zbiranjem podatkov in nadzorom, katerega bistvo je, da je vsakdo potencialni terorist, ilegalni priseljenec, tujec, sicer državljan EU, a vendarle naj raje ostane v Romuniji, na Poljskem, tudi v Sloveniji.