Operacija ‘letališki stolp’, domneva nedolžnosti in pravna država
vojko, torek, 12. februar 2008Močno upam, da sta tožilstvo in policija imela in med današnjo obsežno in dolgo operacijo ‘letališki stolp’ v skladu z zakonom pridobila dovolj gradiva za vložitev prepričljive in verodostojne obtožnice proti osumljenim. Najkasneje maja bi kot državljan rad slišal, da je bila obtožnica vložena in pred sodnimi počitnicami bi rad videl, da je bil razpisan prvi narok za glavno obravnavo.
S tem ne prejudiciram sodbe oziroma krivde tistih, nad katere je davi, po menda večmesečnem zbiranju podatkov, krenilo, če podatki držijo, več kot 150 kriminalistov in policistov. Zanje velja, dokler ne bo kaj drugega ugotovljeno s pravnomočno sodbo, domneva nedolžnosti. Ne mislim torej, da so krivi dejanj, za katere so za zdaj zgolj osumljeni in še manj imam namen soustvarjati razmere, ki bi jih pravosodni organi lahko razumeli kot pritisk nanje.
Zakaj torej kot državljan upam, da bodo osumljeni kar najhitreje obtoženi in prišli pred sodišče? Zgolj in izključno iz enega razloga - prav zato, ker se bodo v nasprotnem primeru razbohotile izjave, razlage, ugibanja in očitki, ki bi lahko pomembno otežili delo pravosodnih organov, vplivali na njihovo presojo in konec koncev škodovali osumljenim.
Ne morem si dovolj nazorno predstavljati posledic česa takšnega za ugled policije in pravosodja oziroma - in za to gre - pravno državo in zaupanje ‘običajnega’ državljana vanjo. To zaupanje že tako in tako nima posebne podstati, na kateri bi se lahko krepilo, ampak bolj ali manj vegetira, če ne celo hira. Če država ne bi niti po takšni operaciji, kakršna je današnja, sprocesirala prepričljive obtožnice, bi to lahko namreč pomenilo le dvoje: 1) da država sicer niti z najboljšimi tožilci in kriminalisti in po večmesečnih ‘pripravah’ ni sposobna zagotoviti tistega, kar ji nalagajo ustava in zakoni, je pa zato 2) slehernega državljana ali pravno osebo zmožna ob poljubnem času in s poljubno silo izpostaviti lastni samovolji.
Z drugimi besedami, z davišnjo operacijo je država zbudila pričakovanje, da ima v rokah nekaj ‘trdnega’ in da bo končno - in v ‘razumnem roku’ - ‘nekdo sedel’. Če se to ne bo zgodilo, iz kakršnega koli razloga že, bo del državljanov to utemeljeno razumel kot sporočilo, da je ‘oblast sicer hotela’, a so ji to znova preprečile ’sile iz ozadja’, del državljanov pa, enako utemeljeno, da sta bila tožilstvo in policija instrumentalizirana za politično napovedano in pravno nepripravljeno ‘vojno tajkunom’. Ne bosta pomembni niti ne-strokovnost kriminalistov niti ne-skrbnost tožilstva niti še tako utemeljena ugotovitev sodišča, da je dokazov premalo, zadeva bo brezupno spolitizirana in vsaka interpretacija neuspeha države bo ‘pravšnja’. Posledic ni težko predvideti. Korupcija in gospodarski kriminal se bosta še bolj razrasla, kajti država, ne glede na to, kakšne barve bo vlada, bo še manj verodostojna in pravna država še manj učinkovita.
Osumljenci so (še) nedolžni, tožilstvo in policija, pravzaprav tudi sodišče, pa (že) obsojeni. Na hiter in vsestransko neoporečen postopek.







Kot kaže, sta policija in tožilstvo po obdobju konsolidacije in izobraževanja sposobna biti bitko z organiziranim kriminalom, je akcijo danes komentiral premier Janša na RTVSLO.
Se meni le zdi ali pa gre tukaj za zelo lahkotno uporabo pojma organizirani kriminal še preden so javnosti znani kakršnikoli rezultati preiskave?
Ne zdi se ti. Res je. Organizirani kriminal so droge, izsiljevanje, tihotapljenje ljudi… ne pa kriminal belih ovratnikov.
No, smo pa vsaj med današnjimi obveščanji novinarjev o stanju v državi malo nostalgično podoživeli desetdnevno vojno.
Ej, banner od Letališča Jožeta Pučnika se odlično poda k članku;-)))
“Prijava na spletu, prej na ledu” press
Organizirani kriminal niso samo droge in izsiljevanje, ampak tudi takšno domnevno kartelno dogovarjanje z namenom kraje državnega proračuna. Sicer je po neki splošni definiciji organiziranega kriminala potrebna skupina ljudi, ki načrtuje in izvaja kazniva dejanja. Upam, da se nisem zmotil.
Zanimivo, se pred nekaj dnevi so se kriminalisti in tozilci hvalili, da jim je pol leta uspelo v tajnosti pripravljati akcijo “letaliski stolp”, da niti ena najmanjsa informacija nikomur ni usla, ni prisla ne do osumljenih ne v javnost, zdaj pa ze lahko beremo zapisnike prisluhov. A niso tudi pri aferi Sova tajni podatki na enak nacin curljali v javnost, dokler vse skupaj ni oblezalo v predalih?