Televizijski nastop notranjega ministra bi bil sprejet v sleherno znanstveno oddajo o veljavnosti Petrovega načela, torej o tem, da se ljudje znotraj določenega sistema vzpenjajo tako dolgo, dokler se ne znajdejo na mestu, ki presega njihove sposobnosti. Minister je zavrnil očitke, ki jih nihče ni izrekel, napotil na tožilstvo v primerih, v katerih to nima česa iskati in sploh deloval kot šolar, ki so ga ujeli pri goljufanju. Če bo obveljal običajni scenarij za takšne priložnosti, bo notranji minister na koncu prevzel vso odgovornost za razkrite nepravilnosti - in ostal.

Notranji minister, s katerim je v svojem zajedljivem slogu ‘obračunal’ glavni urednik konservativnega avstrijskega dnevnika Presse Michael Fleischhacker, je Günther Platter, zadeva, zaradi katere se je znašel v televizijskem studiju, pa zgodba o prikrivanju napak v policijski preiskavi razvpite ugrabitve Natasche Kampusch. No, medtem gre za veliko več, za nič manj kot prvovrsten politični škandal, v katerega so, kakor je videti, vpleteni štirje notranji ministri od leta 1998 naprej, bivši načelnik avstrijske kriminalistične policije, nekaj drugih visokih uradnikov notranjega ministrstva, notranji policijski nadzor, ena oziroma dve (največji in trenutno koalicijski) politični stranki, kabinet spodnjeavstrijskega deželnega glavarja in nemara še kdo.

Kar se je zgodilo med preiskavo ugrabitve Natasche Kampusch, ni pravzaprav nič posebnega in se dogaja tudi v boljših družinah. Preiskovalci so namreč že neposredno po ugrabitvi deklice spregledali namige in obvestila, ki bi jih lahko pripeljali naravnost do storilca. Napaka se je zgodila v času socialdemokratskega notranjega ministra Karla Schlögla in preiskovalcem oziroma policijskim uradnikom ni ostala dolgo skrita. Po tem, kolikor je doslej znanega, je zanjo verjetno izvedel že Schlöglov (konservativni) naslednik Ernst Strasser, gotovo pa je zanjo vedela (medtem preminula) konservativna notranja ministrica Liese Prokop. Med njenim mandatom se je Kampuscheva, po osmih letih od ugrabitve, leta 2006 osvobodila z begom, iz notranje preiskave o vzrokih in okoliščinah napak preiskovalcev pa spet ni bilo nič.

Zakaj, za zdaj ni mogoče zanesljivo povedati, je pa dejstvo, da je bila v tistem času, v predvolilnem letu, konservativna stranka čez glavo zaposlena s tem, kako bo socialdemokratom naprtila odgovornost za sindikalno banko Bawag, katere vodstvo je v tveganih poslih ‘potopilo’ priližno poltretjo milijardo evrov. Nekateri avstrijski mediji domnevajo, da so hoteli konservativci preiskavo napak preložiti, da ne bi ‘prekrila’ bančne afere, ki ni šla v prid socialdemokratom, a tudi po volitvah se z novim konservativnim ministrom Platterjem ni zgodilo nič. Dokler ni spregovoril medtem odstavljeni - in mnogi domnevajo užaljeni - načelnik zvezne kriminalistične policije.

Toda medtem je že prišlo na dan, da je avstrijska policija pred prejšnjimi volitvami počela tudi stvari, za katere najbrž ni pristojna. Še več, njen urad za notranji nadzor se je, kakor trdijo socialdemokrati (in piše tednik Profil v današnji številki) spravil ‘na terenu’ ugotavljat, ali je vse ‘legalno’ z oskrbnino za mater nekdanjega socialdemokratskega kanclerja Franza Vranitzkega. Drugače rečeno, kakor zdaj koalicijski socialdemokrati trdijo soglasno z opozicijo, je urad, namenjenem notranjim preiskavam (v njem pa so, kakor trdi opozicija, pretežno spodnjeavstrijski uradniki z bolj ali manj tesnimi povezavami v uradu konservativnega spodnjeavstrijskega glavarja, ki ga čez slab mesec čakajo deželne volitve), menda vohljal za političnimi tekmeci in iskal ‘obremenilno’ gradivo.

Med sinočnjim televizijskim omizjem je nekdanji kancler in sedanji vodja konservativnega poslanskega kluba Wolfgang Schüssel očitke, da so njegovi notranji ministri kaj prikrivali in še posebej, da so zasledovali politične tekmece, odločno zanikal, toda zdi se, da so socialdemokrati, ki jim javnomnenjske raziskave po dobrem letu velike koalicije s konservativci ne kažejo dobro, odločeni skupaj z opozicijo zahtevati parlamentarno preiskovalno komisijo. Najprej politična, nato še morebitna kazenska odgovornost, pravijo, medtem ko bi konservativci vrstni red obrnili: najprej naj zadevo razišče že ustanovljena posebna komisija notranjega ministrstva (predseduje ji nekdanji predsednik ustavnega sodišča, v njej pa so tudi zunanji člani), nato pravosodni organi in nazadnje, če bo potreba, naj se ugotovi še politična odgovornost.

Vztrajanje socialdemokratov pri parlamentarni preiskavi bi znalo politične napetosti, ki so izbruhnile po razkritju policijskih napak, toliko stopnjevati, da bi se avstrijska velika koalicija, ki pravzaprav že od samega oblikovanja naprej išče ’smisel obstoja’, razklala še pred pomladjo.

Objavljeno pod svet | | |