Koliko posojil, ki jih za gradnjo avtocest najema avtocestna družba Dars, bodo v prihodnje slovenskim voznikom in dakoplačevalcem pomagali odplačati tuji prevozniki, bo odvisno od sistema cestninjenja. Učinkovitejši kot bo slovenski cestninski sistem, manj možnosti bodo vozniki imeli za izogibanje cestninskim postajam, več denarja bodo prek cestnin prispevali za odplačilo Darsovih posojil. Darsov dolg skupaj z obrestmi po podatkih člana uprave Žana Jana Oplotnika zdaj znaša 3,4 milijarde evrov, za 1,1 milijardo evrov posojil pa bo avtocestna družba za dokončanje avtocestnega programa morala še najeti.

Slovenska vlada je sredi januarja letos odločila, da bo sedanji sistem cestninjenja s cestninskimi postajami nadomestila s satelitskim cestninjenem. Ta sistem bo omogočal pobiranje cestnine brez ustavljanja in tudi zunaj avtocest, torej tudi na državnih in lokalnih cestah. Vlada je pred dobrima dvema tednoma odločila, da bo satelitsko cestninjenje najprej, v letu 2009, uvedla za tovornjake, med katerimi jih je na slovenskih cestah kar 80 odstotkov iz tujine. Voznikom osebnih avtomobilov pa je vlada sredi januarja letos napovedala, da se jim na cestninskih postajah ne bo treba več ustavljati od leta 2011, ne more pa še napovedati, ali bodo cestnino plačevali le za vožnjo po avtocestah ali tudi za vožnjo po preostalih cestah.

Samo dva tedna po objavi sklepa o izbiri satelitskega sistema cestninjenja je časopis Finance razkril, da vlada hkrati v tajnosti pripravlja tudi projekt za začasno uvedbo vinjet.

Vladajoča koalicija v tajnosti pripravlja projekt uvedbe vinjet. Dobra plat načrta je konec vrst pred cestninskimi postajami in zato politična všečnost; slabih plati pa je kar nekaj: za osebna vozila bodo vinjete dražje kot v sosednjih državah, največ pa bodo pridobili tuji tovornjakarji.
Zaradi določila evropske direktive 2006/38/ES jim mora namreč Slovenija omogočiti poceni dnevno vinjeto, njena cena pa je v direktivi omejena na 11 evrov. Ukrajinski tovornjak na primer, ki je lahko tehnološko zastarel in ekološko nesprejemljiv, zdaj plača za pot od madžarske meje do Kopra 42,05 evra cestnine, torej bi mu uvedba vinjet vožnjo pocenila za kar tri četrtine.

Prometni minister Radovan Žerjav je po razkritju informacijo Financ potrdil s pojasnilom, da proučujejo več možnosti. O vinjetah je razmišljala že prejšnja vlada. Medtem ko je sedanja vlada ta projekt obudila na pobudo prevoznikov, ki so ji zaradi čakanja pred cestninskimi postajami pravkar grozili s protestom, je prejšnja vlada o možnostih za uvedbo vinjet razmišljala na podlagi skupine županov iz občin, kjer je Dars načrtoval nove cestninske postaje. Najbolj odločno je projekt uvedbe vinjet zagovarjala Cveta Zalokar Oražem, ki je takrat bila poslanka LDS in županja Domžal. Njen glavni argument je bil povsem enak tistemu, ki so ga letos navajali prevozniki: na avtocesti od Maribora do Kopra se je zaradi plačevanja cestnine treba prevečkrat ustaviti. Nekdanja domžalska županja je dosegla, da so na prometno ministrstvo povabili Avstrijce, ki so uvedbo vinjet odsvetovali, ker je z njimi preveč stroškov, sami so jih začasno uvedli le zaradi tega, ker nimajo cestninskih postaj. Ropova vlada je hkrati z preveritvijo pri Avstrijcih naročila še pri Uradu za makroekonomske analize in razvoj izdelavo analize o ekonomski upravičenosti začasne uvedbe vinjet. Na uradu so ugotovili enako, kot so povedali Avstrijci.

Analiza izhaja iz predpostavke, da bi prehodno obdobje do uveljavitve sistema elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku znašalo dve leti, tako da bi vinjete veljale v letih 2006 in 2007. Z vinjetami bi morali zbrati enako vsoto prihodkov kot bi jih po oceni sicer s cestninami. Zato smo se pri analizi osredotočili zlasti na primerjavo stroškov. Razponsko ovrednotenje stroškov uvajanja vinjet, v primerjavi z ohranitvijo in nadaljnjim razvojem obstoječega cestninskega sistema, je pokazalo, da bi bili celotni stroški z uvajanjem vinjet za okoli 10% višji od stroškov pri sedanjem sistemu, ko upoštevamo povprečne razponske ocene. Negotovost glede stroškov se kaže v razponu med minimalnimi in maksimalnimi stroški, ki je pri vinjeti skoraj trikrat večji kot pri obstoječem sistemu, kar pomeni, da je uvajanje vinjet precej tvegano. Potrebno je tudi upoštevati, da je vprašanje ustreznosti uvajanja vinjet širše od preproste primerjave stroškov, saj je treba vzeti v obzir tudi številne prednosti in slabosti obeh sistemov, ki niso ekonomsko merljive. Več tovrstnih argumentov govori proti uvedbi vinjet (ni spoštovano načelo “uporabnik plača”, spodbuja se povečevanje obsega prevozov in podobno). Glede na vse navedeno ocenjujemo, da uvedba vinjet za prehodno obdobje ni ekonomsko upravičena.

Na podlagi omenjene analize je prejšnja vlada opustila misel o uvedbi vinjet, Dars pa je na odsekih, kjer predvsem vozniki tovornjakov množično zapuščajo avtocesto, da se izognejo plačilu cestnine, namesto petih dogradil le eno cestninsko postajo, čeprav je z izračuni dokazoval, da za nemoteno vračilo posojil potrebuje vseh pet. Ta izračun je veljal ob predpostavki, da večino denarja za gradnjo avtocest dobi iz proračuna, kar pomeni, da ga ni treba vračati. Sedanji vladi je prejšnja vlada zaradi izteka mandata morala prepustiti odločitev, ali bo uvedla mikrovalovno ali satelitsko cestninjenje. Še preden je izbrala satelitsko cestninjenje, je sedanja vlada obrnila razmerje med lastnim in sposojenim denarjem za gradnjo avtocest. Dars iz proračuna dobi samo še 30 odstotkov denarja, 70 odstotkov si ga mora izposoditi. Ta posojila so sicer dolgoročna, vračati jih bo treba šele čez 30 let, ampak Dars že zdaj nekatera stara posojila odplačuje z najemom novih, sicer z razlago, da manj ugodne nadomešča z bolj ugodnimi. Ampak tudi te kredite bo treba vrniti skupaj z obrestmi in bankam poravnati tudi stroške financiranja.

Član uprave Žan Jan Oplotnik pa je po poročanju Dnevnika januarja letos na konferenci za novinarje jasno povedal, da bo Dars leta 2009 imel težave pri odplačevanju posojil, če ne bo dobil dovolj denarja.

“Dars bo imel od leta 2009 velike težave z odplačevanjem dolga,” je včeraj napovedal namestnik prvega moža Darsa Žan Jan Oplotnik. “Država jih lahko reši bodisi z novim zadolževanjem bodisi s pomočjo pri vračanju 36 milijonov evrov, ki jih je Dars vložil zunaj avtocestnega omrežja in s tem pomagal pri razvoju lokalnih skupnosti,” je poudaril Oplotnik.

To pomeni, da mora vlada poskrbeti za več denarja in si ne bi smela privoščiti poskusov, ki bi znesek pobrane cestnine zmanjšali. Ko so prejšnje vlade prevoznikom popuščale z zniževanjem cestnine, je Dars vseskozi opozarjal, da en tovornjak cesto uniči enako kot 40 tisoč osebnih vozil.

Uvedba satelitskega sistema cestninjenja pomeni, da vozniki cestnino plačujejo enako kot račune za telefon, električno energijo in vodo, pojasnjuje strokovnjak za satelitske cestninske sisteme Miroslav Marc. Njegova glavna prednost je, da ne omogoča izogibanja plačilu cestnine, ker ima voznik v avtomobilu napravo, ki mu sproti, ko prevozi virtualno cestninsko postajo na vsakih nekaj sto metrov odčita, koliko mora plačati. Od sistema je odvisno, ali mora dobroimetje enako kot pri sedanjem sistemu ABC kupiti vnaprej ali lahko enako kot, recimo, račun za mobilni telefon plača enkrat na mesec.

Poskrbljeno pa je tudi za varovanje osebnih podatkov. Podatki, kje se je voznik vozil, bodo namreč ostali v napravi, to je v posesti uporabnika. Voznika bodo v nadzornem centru identificirali le, če bodo ugotovili, da naprava ne deluje pravilno.

Objavljeno pod slovenija | | |