<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><!-- generator="wordpress/wordpress-mu-1.2.3-2.2.1" -->
<rss version="2.0" 
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/">
<channel>
	<title>Comments on: Privatizacija, politični proces in evolucija k normalnosti</title>
	<link>http://razgledi.net/blog/2008/02/03/privatizacija-politicni-proces-in-evolucija-k-normalnosti/</link>
	<description>družbene, politične, kulturne, ekonomske, medijske in okoljske razprave</description>
	<pubDate>Sat, 11 Oct 2008 06:16:07 +0000</pubDate>
	<generator>http://wordpress.org/?v=wordpress-mu-1.2.3-2.2.1</generator>

	<item>
		<title>By: Anika - Ana M. Mayerhold</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/02/03/privatizacija-politicni-proces-in-evolucija-k-normalnosti/#comment-8003</link>
		<author>Anika - Ana M. Mayerhold</author>
		<pubDate>Sat, 09 Feb 2008 15:13:56 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/02/03/privatizacija-politicni-proces-in-evolucija-k-normalnosti/#comment-8003</guid>
		<description>@anika
Potem ko bo proces odkupa tistega dela preostalega premoženja RS, za katerega prodajo oziroma ohranitev lastnine kontrolnega deleža RS(25x   1x) - dokler bo potrebno - , se bomo dogovorili, zaključen, se bomo lahko lotili reševanja sodobnih problemov svetovnega kapitalizma in skupaj z naprednim svetom iskali rešitev iz današnje slepe ulice.
V spodnji povezavi je stvarna analiza stanja v najmočnejši državi in posledično v svetu. Vprašanje pa je, ali je nakazana rešitev tudi prava in pravilna, da ne bi znova zdrsnili v etatizem in/ali kolektivizem. 
 http://www.new-enlightenment.com/2008_depression.htm 
In še o pogubni obliki današnjega bančništva:
Money_parasitism-Vladimir-Nuri.pdf.
ter kako prost, je tisti “prost trg”:
Daily Article  Ludwig von Mises Institute :
How Free Is the "Free Market"?
By Jeffrey A. Tucker
Posted on 1/21/2008
</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>@anika<br />
Potem ko bo proces odkupa tistega dela preostalega premoženja RS, za katerega prodajo oziroma ohranitev lastnine kontrolnega deleža RS(25x   1x) - dokler bo potrebno - , se bomo dogovorili, zaključen, se bomo lahko lotili reševanja sodobnih problemov svetovnega kapitalizma in skupaj z naprednim svetom iskali rešitev iz današnje slepe ulice.<br />
V spodnji povezavi je stvarna analiza stanja v najmočnejši državi in posledično v svetu. Vprašanje pa je, ali je nakazana rešitev tudi prava in pravilna, da ne bi znova zdrsnili v etatizem in/ali kolektivizem.<br />
 <a href="http://www.new-enlightenment.com/2008_depression.htm" rel="nofollow">http://www.new-enlightenment.c.....ession.htm</a><br />
In še o pogubni obliki današnjega bančništva:<br />
Money_parasitism-Vladimir-Nuri.pdf.<br />
ter kako prost, je tisti “prost trg”:<br />
Daily Article  Ludwig von Mises Institute :<br />
How Free Is the &#8220;Free Market&#8221;?<br />
By Jeffrey A. Tucker<br />
Posted on 1/21/2008</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: bumerang</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/02/03/privatizacija-politicni-proces-in-evolucija-k-normalnosti/#comment-8001</link>
		<author>bumerang</author>
		<pubDate>Sat, 09 Feb 2008 08:19:09 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/02/03/privatizacija-politicni-proces-in-evolucija-k-normalnosti/#comment-8001</guid>
		<description>Simon Tecco v Dnevnikovem Objektivu o neoliberalnem modelu in cilski fatamorgani:
Čile naj bi bil ena redkih latinskoameriških držav, ki je zmanjšala stopnjo revščine s skoraj 38,5 odstotka leta 1990 na vsega 13,7 odstotka leta 2006. Tuje naložbe štejejo več milijard dolarjev na letni ravni, tuji kapital pa je iz naslova dobičkov od naložb in obresti na kapital samo leta 2006 odnesel iz države nekaj več kot 25 milijard dolarjev. Istega leta je znašal proračunski presežek 11,2 milijarde dolarjev, kar je poleg drugega prispevalo k temu, da se je v strokovni literaturi začelo govoriti o "čilskem ekonomskem modelu".
...
Po podatkih iz leta 2006 je bilo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo v Čilu ena proti 100, medtem ko so v Evropi te razlike manjše, v razmerju ena proti 20. Še več, pred kratkim je ekonomist Marcel Claude dokazal, da je v prvem obdobju vojaške diktature faktor dela predstavljal 63 odstotkov celotnega dohodka, medtem ko je bilo razmerje ob koncu vlade Ricarda Lagosa leta 2006 obrnjeno: kapital si je prilastil že okoli 70 odstotkov dohodka. To pomeni, da delavci dobijo samo okoli 32 odstotkov BDP.
To ustvarja ogromne socialne in ekonomske razlike, ki kljub uspešnosti na makroekonomskem področju niso več politično sprejemljive. Uvedeno je bilo tako imenovano fleksibilno delo, ki vključuje fleksibilno število delavcev v podjetjih, fleksibilno plačo in fleksibilne delovne naloge vsakega posameznika. Pogodbeni delavci izpodrivajo redno zaposlene, da bi se tako zmanjšal fiksni delež plač in povečal delež, vezan na produktivnost in druge ukrepe, ki onemogočajo sindikalno organiziranost in posledično kolektivne pogodbe.
Polovica Čilencev tako sploh nima kritega pokojninskega zavarovanja, med preostalimi pa jih ima kar 40 odstotkov težave s plačevanjem mesečnega minimalnega prispevka, ki znaša desetino dohodka po kriteriju, ki ga zahtevajo zasebna podjetja za upravljanje pokojninskih skladov (APF). Tudi zdravstvene ustanove so zasebne in delujejo kartelno z dogovarjanjem o ceni storitev in višini deleža, ki ga pokriva zavarovanje.
Na področju izobraževanja obstaja javno in subvencionirano zasebno šolstvo. Javno šolo financirajo občine, kar pomeni, da je zaradi premajhnih sredstev njena kakovost in opremljenost porazna. Kdor želi, da bi njegov otrok nadaljeval šolanje na univerzi, ga mora poslati v zasebno šolo, kar je povezano s finančno sposobnostjo staršev.
Univerzitetni študij je treba plačevati, zato morajo starši privarčevati kar znatno vsoto denarja (več tisoč evrov), če želijo otrokom omogočiti univerzitetno izobrazbo. Revni so tako izrinjeni in nimajo nobenih možnosti.
</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Simon Tecco v Dnevnikovem Objektivu o neoliberalnem modelu in cilski fatamorgani:<br />
Čile naj bi bil ena redkih latinskoameriških držav, ki je zmanjšala stopnjo revščine s skoraj 38,5 odstotka leta 1990 na vsega 13,7 odstotka leta 2006. Tuje naložbe štejejo več milijard dolarjev na letni ravni, tuji kapital pa je iz naslova dobičkov od naložb in obresti na kapital samo leta 2006 odnesel iz države nekaj več kot 25 milijard dolarjev. Istega leta je znašal proračunski presežek 11,2 milijarde dolarjev, kar je poleg drugega prispevalo k temu, da se je v strokovni literaturi začelo govoriti o &#8220;čilskem ekonomskem modelu&#8221;.<br />
&#8230;<br />
Po podatkih iz leta 2006 je bilo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo v Čilu ena proti 100, medtem ko so v Evropi te razlike manjše, v razmerju ena proti 20. Še več, pred kratkim je ekonomist Marcel Claude dokazal, da je v prvem obdobju vojaške diktature faktor dela predstavljal 63 odstotkov celotnega dohodka, medtem ko je bilo razmerje ob koncu vlade Ricarda Lagosa leta 2006 obrnjeno: kapital si je prilastil že okoli 70 odstotkov dohodka. To pomeni, da delavci dobijo samo okoli 32 odstotkov BDP.<br />
To ustvarja ogromne socialne in ekonomske razlike, ki kljub uspešnosti na makroekonomskem področju niso več politično sprejemljive. Uvedeno je bilo tako imenovano fleksibilno delo, ki vključuje fleksibilno število delavcev v podjetjih, fleksibilno plačo in fleksibilne delovne naloge vsakega posameznika. Pogodbeni delavci izpodrivajo redno zaposlene, da bi se tako zmanjšal fiksni delež plač in povečal delež, vezan na produktivnost in druge ukrepe, ki onemogočajo sindikalno organiziranost in posledično kolektivne pogodbe.<br />
Polovica Čilencev tako sploh nima kritega pokojninskega zavarovanja, med preostalimi pa jih ima kar 40 odstotkov težave s plačevanjem mesečnega minimalnega prispevka, ki znaša desetino dohodka po kriteriju, ki ga zahtevajo zasebna podjetja za upravljanje pokojninskih skladov (APF). Tudi zdravstvene ustanove so zasebne in delujejo kartelno z dogovarjanjem o ceni storitev in višini deleža, ki ga pokriva zavarovanje.<br />
Na področju izobraževanja obstaja javno in subvencionirano zasebno šolstvo. Javno šolo financirajo občine, kar pomeni, da je zaradi premajhnih sredstev njena kakovost in opremljenost porazna. Kdor želi, da bi njegov otrok nadaljeval šolanje na univerzi, ga mora poslati v zasebno šolo, kar je povezano s finančno sposobnostjo staršev.<br />
Univerzitetni študij je treba plačevati, zato morajo starši privarčevati kar znatno vsoto denarja (več tisoč evrov), če želijo otrokom omogočiti univerzitetno izobrazbo. Revni so tako izrinjeni in nimajo nobenih možnosti.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: james</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/02/03/privatizacija-politicni-proces-in-evolucija-k-normalnosti/#comment-8000</link>
		<author>james</author>
		<pubDate>Sat, 09 Feb 2008 06:24:31 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/02/03/privatizacija-politicni-proces-in-evolucija-k-normalnosti/#comment-8000</guid>
		<description>bom malo naredil predah,.. toliko v opomin, da ekonomija nikakor ni kraljica znanosti, kakor je o gospodarjenju v družbi zapisano gor. Sploh, ko berejmo zaključke, ki jih avtorji že vnaprej pospremijo z pomanjkanjem podatkov,.. (recimo večkrat prof. Emil Erjavec pa tudi prof. JP Damijan). Znanost ima svojo metodologijo dela, pozna kontrolirani eksperimet s ponovljivostjo,.. samo toliko, da cenjene profesorje spomnimo na samo osnovo. Debatiramo o družbeni realnosti, kjer je ekonomija orodje upravljanja,.. seveda rabi ogromno študija, kar pa ne pomeni, da se je ne uporablja za zaključke, ki ne temeljijo na dejstvih in številkah (recimo že tista o svobodnem trgu je tako bosa, da je prav cinično, ko se omenja tržne mehanizme, ko bo trg resnično svoboden, potem že mogoče, tako pa zdrav razum še zmeraj pritrdi skandinavcem z njihovo družbeno odgovornostjo). 
james (saj se kitim s titlni,. in to v kraljici znanosti, po moji presoji seveda, pa vendar naj govori vsebina enkrat za spremembo, dajmo možnost, da sem šivilja v Muri)</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>bom malo naredil predah,.. toliko v opomin, da ekonomija nikakor ni kraljica znanosti, kakor je o gospodarjenju v družbi zapisano gor. Sploh, ko berejmo zaključke, ki jih avtorji že vnaprej pospremijo z pomanjkanjem podatkov,.. (recimo večkrat prof. Emil Erjavec pa tudi prof. JP Damijan). Znanost ima svojo metodologijo dela, pozna kontrolirani eksperimet s ponovljivostjo,.. samo toliko, da cenjene profesorje spomnimo na samo osnovo. Debatiramo o družbeni realnosti, kjer je ekonomija orodje upravljanja,.. seveda rabi ogromno študija, kar pa ne pomeni, da se je ne uporablja za zaključke, ki ne temeljijo na dejstvih in številkah (recimo že tista o svobodnem trgu je tako bosa, da je prav cinično, ko se omenja tržne mehanizme, ko bo trg resnično svoboden, potem že mogoče, tako pa zdrav razum še zmeraj pritrdi skandinavcem z njihovo družbeno odgovornostjo).<br />
james (saj se kitim s titlni,. in to v kraljici znanosti, po moji presoji seveda, pa vendar naj govori vsebina enkrat za spremembo, dajmo možnost, da sem šivilja v Muri)</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Anika - Ana M. Mayerhold</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/02/03/privatizacija-politicni-proces-in-evolucija-k-normalnosti/#comment-7997</link>
		<author>Anika - Ana M. Mayerhold</author>
		<pubDate>Fri, 08 Feb 2008 16:48:30 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/02/03/privatizacija-politicni-proces-in-evolucija-k-normalnosti/#comment-7997</guid>
		<description>@Tomaž Kalin
Gospod dr. Tomaž Kalin, 
Quod dicit dicit!
   Baža -e ž 'vrsta, sorta' nar. tudi fožel. Prevzeto iz srvnem. fasel, kar je sicer potrjeno le v pomenu 'mladič, potomstvo, vzreja',vendar današnje nem. nar. besede, ki so se razvile iz srvnem. fasel, npr. kor. nem. fasl, štaj. nem. Fasel, pomenijo tudi 'pleme, rasa' iz česar je neposredno izvedljiv sloven. pomen "vrsta" (Be I, ST, 123).(Slovenski etimološki slovar / Marko snoj. - Ljubljana, Mladinska knjiga, 1997. - Zbirka Cicero)
Se opravičujem, da morda nisem bila dovolj jasna in ste zato zgrešili poanto mojega komentarja. Ali res?
"Šele z znanimi IN SPOSOBNIMI (dodajam) lastniki bodo zadeve postale “javne” in pregledne - šele tedaj!"
</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>@Tomaž Kalin<br />
Gospod dr. Tomaž Kalin,<br />
Quod dicit dicit!<br />
   Baža -e ž &#8216;vrsta, sorta&#8217; nar. tudi fožel. Prevzeto iz srvnem. fasel, kar je sicer potrjeno le v pomenu &#8216;mladič, potomstvo, vzreja&#8217;,vendar današnje nem. nar. besede, ki so se razvile iz srvnem. fasel, npr. kor. nem. fasl, štaj. nem. Fasel, pomenijo tudi &#8216;pleme, rasa&#8217; iz česar je neposredno izvedljiv sloven. pomen &#8220;vrsta&#8221; (Be I, ST, 123).(Slovenski etimološki slovar / Marko snoj. - Ljubljana, Mladinska knjiga, 1997. - Zbirka Cicero)<br />
Se opravičujem, da morda nisem bila dovolj jasna in ste zato zgrešili poanto mojega komentarja. Ali res?<br />
&#8220;Šele z znanimi IN SPOSOBNIMI (dodajam) lastniki bodo zadeve postale “javne” in pregledne - šele tedaj!&#8221;</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: MMM</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/02/03/privatizacija-politicni-proces-in-evolucija-k-normalnosti/#comment-7996</link>
		<author>MMM</author>
		<pubDate>Fri, 08 Feb 2008 16:07:02 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/02/03/privatizacija-politicni-proces-in-evolucija-k-normalnosti/#comment-7996</guid>
		<description>Tomaz, mogoce je edini problem "odlicnega" EU zakona o telcomm, da se ni izvajal zraven APEK in ostalih "samostojnih" agencij brez zob! 

ZDA ima podobne primere kot UK zastarele infrastrukture, ki ne prinasa dovolj dobicka!  Francozi se izogibajo tega ze zaradi nukleark.

JPD, ekonomija kot kraljica znanosti vedno potrebuje nekaj let studija.  Strom in fizika sta veliko bolj enostavna...

LP Marijan M. Miletic', MSc EE retired</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Tomaz, mogoce je edini problem &#8220;odlicnega&#8221; EU zakona o telcomm, da se ni izvajal zraven APEK in ostalih &#8220;samostojnih&#8221; agencij brez zob! </p>
<p>ZDA ima podobne primere kot UK zastarele infrastrukture, ki ne prinasa dovolj dobicka!  Francozi se izogibajo tega ze zaradi nukleark.</p>
<p>JPD, ekonomija kot kraljica znanosti vedno potrebuje nekaj let studija.  Strom in fizika sta veliko bolj enostavna&#8230;</p>
<p>LP Marijan M. Miletic&#8217;, MSc EE retired</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Tomaž Kalin</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/02/03/privatizacija-politicni-proces-in-evolucija-k-normalnosti/#comment-7995</link>
		<author>Tomaž Kalin</author>
		<pubDate>Fri, 08 Feb 2008 13:58:31 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/02/03/privatizacija-politicni-proces-in-evolucija-k-normalnosti/#comment-7995</guid>
		<description>@ Prof. J. Pavlič Damijan:

Jasno je, da ste "razvozljali"  moj psevdinim, ker sem istih nekaj vrstic poslal tudi na Finance, kjer sem "tomkalin", kar ni močno konspirativno.

Zanimivo je, da je kljub temu, da je mnogo komentarjev v Razgledih podpisanih s kraticami, g. Damijan misli, da mora le mene okarati zaradi (slabega) poskusa anonimnosti.Toliko za uvod.

Pravi da je dokazal z empirično študijo, da je država boljši prodajalec, kot privatniki in drugi osebki. Če je to res, kako pojanjuje nekaj zadnjih katastrof, kot so Mercator in NKBM? Ali ni to le nekakšna "šolska znanost".

Še nekaj o privatizaciji Britanskih infrastrukturnih podjetij. V času mojega bivanja v VB, sem nekajkrat zasledil članke (resda v "levičarskih" časopisih, kot sta The Independent, and Guardian), kaj se je zgodilo s, prav tako Thatchersko privatizacijo, vodovodov. Upokojenci se selijo iz nekaterih predelov, kjer ne morejo plačevati računov za vodo. Kupci so vodovodov so zatrjevali, da gre do 40 % vode v zemljo, da bodo to popravili. Popravljali so le minimalno, management vodovodov vleče milijonske plače (v GBP), ljudje pa so v stiski.



@Igor

Še komentar na Igorjevo trditev, da sem  razlagal, da je kakršenkoli monopol Telekoma in Mobitela koristen. Edini razlog, da sem decembra 2000 šel iz ugledne službe v managementu  na IJS na uradniško mesto v MID (z manjšo plačo in mnogo več dela), je bil v mojem neskončnem nezadovoljsvu nad dejstvom, kako močno zaostajamo na področju elektronskih komunikacij. Če vas zanima Vam z veseljem pošljem nekaj člankov, kjer sem zelo grobo kritiziral delovanje takratnega Ministrstva za promet in zveze. (recimo z naslovom "Ali si Slovenija zasluži takšen zakon o telekomuinkacijah?"). Aprila 2001, je bil na hitro potisnjen skozi vlado in parlament zakon, ki je bil v celoti usklajen z direktivami EU, ki so vpeljale popolno liberalizacijo telekominikacij; še celo več, na nekaterih področjih je bil ta zakon še celo bolj radikalen, kot so to zahtevale direktive EU.

Govorjenje o kakršni potuhi Telekomu s strani MID-a je čista neresnica plasirana s strani ljudi, ki nimajo in niso nikoli imeli vpogleda v to kompleksno industrijo. Resna liberalizacija je v vseh deželah EU trajala 10 in več let. To se jasno vidi iz letnih poročil direktorata Komisije za Informacijsko družbo in medije.

@anika

In na koncu še komentar na "aniko". Njen stil pisanja ni primeren za te strani. Tako, kot so včasih primitivci zmerjali ljudi z "gospodi", kar je bila po njihovem navečja žalitev, sedaj ljudje iste baže ljudi z enakim namenom titulirajo s "tovariši"</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>@ Prof. J. Pavlič Damijan:</p>
<p>Jasno je, da ste &#8220;razvozljali&#8221;  moj psevdinim, ker sem istih nekaj vrstic poslal tudi na Finance, kjer sem &#8220;tomkalin&#8221;, kar ni močno konspirativno.</p>
<p>Zanimivo je, da je kljub temu, da je mnogo komentarjev v Razgledih podpisanih s kraticami, g. Damijan misli, da mora le mene okarati zaradi (slabega) poskusa anonimnosti.Toliko za uvod.</p>
<p>Pravi da je dokazal z empirično študijo, da je država boljši prodajalec, kot privatniki in drugi osebki. Če je to res, kako pojanjuje nekaj zadnjih katastrof, kot so Mercator in NKBM? Ali ni to le nekakšna &#8220;šolska znanost&#8221;.</p>
<p>Še nekaj o privatizaciji Britanskih infrastrukturnih podjetij. V času mojega bivanja v VB, sem nekajkrat zasledil članke (resda v &#8220;levičarskih&#8221; časopisih, kot sta The Independent, and Guardian), kaj se je zgodilo s, prav tako Thatchersko privatizacijo, vodovodov. Upokojenci se selijo iz nekaterih predelov, kjer ne morejo plačevati računov za vodo. Kupci so vodovodov so zatrjevali, da gre do 40 % vode v zemljo, da bodo to popravili. Popravljali so le minimalno, management vodovodov vleče milijonske plače (v GBP), ljudje pa so v stiski.</p>
<p>@Igor</p>
<p>Še komentar na Igorjevo trditev, da sem  razlagal, da je kakršenkoli monopol Telekoma in Mobitela koristen. Edini razlog, da sem decembra 2000 šel iz ugledne službe v managementu  na IJS na uradniško mesto v MID (z manjšo plačo in mnogo več dela), je bil v mojem neskončnem nezadovoljsvu nad dejstvom, kako močno zaostajamo na področju elektronskih komunikacij. Če vas zanima Vam z veseljem pošljem nekaj člankov, kjer sem zelo grobo kritiziral delovanje takratnega Ministrstva za promet in zveze. (recimo z naslovom &#8220;Ali si Slovenija zasluži takšen zakon o telekomuinkacijah?&#8221;). Aprila 2001, je bil na hitro potisnjen skozi vlado in parlament zakon, ki je bil v celoti usklajen z direktivami EU, ki so vpeljale popolno liberalizacijo telekominikacij; še celo več, na nekaterih področjih je bil ta zakon še celo bolj radikalen, kot so to zahtevale direktive EU.</p>
<p>Govorjenje o kakršni potuhi Telekomu s strani MID-a je čista neresnica plasirana s strani ljudi, ki nimajo in niso nikoli imeli vpogleda v to kompleksno industrijo. Resna liberalizacija je v vseh deželah EU trajala 10 in več let. To se jasno vidi iz letnih poročil direktorata Komisije za Informacijsko družbo in medije.</p>
<p>@anika</p>
<p>In na koncu še komentar na &#8220;aniko&#8221;. Njen stil pisanja ni primeren za te strani. Tako, kot so včasih primitivci zmerjali ljudi z &#8220;gospodi&#8221;, kar je bila po njihovem navečja žalitev, sedaj ljudje iste baže ljudi z enakim namenom titulirajo s &#8220;tovariši&#8221;</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: anika - Ana M. Mayerhold</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/02/03/privatizacija-politicni-proces-in-evolucija-k-normalnosti/#comment-7991</link>
		<author>anika - Ana M. Mayerhold</author>
		<pubDate>Thu, 07 Feb 2008 15:51:25 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/02/03/privatizacija-politicni-proces-in-evolucija-k-normalnosti/#comment-7991</guid>
		<description>@igor
Razumem njegov obup in Vašo zaskrbljenost: "Jože, kaj tako infantilno mahaš s temi tvojimi objavami". A položila bi na srce "tovarišem in tovarišu Kalinu", naj dopustijo svojim in našim otrokom in vnukom, da si krojijo svojo in našo današnjo usodo po svoje. Časi "tovarišije" so nepreklicno minili. Obdobja nepovratnih in kasneje ugodnih posojil, v katerem se je lansiralo v neuvrščene države vse v zameno za banane in morda nafto in prodajalo na jugoslovansko tržišče po cenah "kakor nam drago", ni več. Edini motiv tedaj je bil, kako imponirati in ustreči "mami" PARTIJI, pa čeprav se je pri tem donekle vršil tudi tehnološki razvoj. A bil je račun brez krčmarja in zadeva je r a z p a d l a. Zato, ker se bojimo, da bo otrok dobil ošpice, še ne prenehamo imeti otrok. Spremenil se je družbeno-političen in ekonomski sistem, zato so danes pogoji in razmere povsem drugačni. V vsakem družbenem, političnem in ali gospodarskem sistemu so anomalije, a zaradi tega ne smemo obtičati na mestu in se sploh ne lotiti podvigov in "podjetij". Torej, "tovariši" bodite gospodje in ne zavirajte in ovirajte delovanja te, zdaj najbolj aktivne generacije, ki ima znanje in pogum. Spremembe se dodo zgodile, prej ali slej na ta ali oni način; a bolje je, da se dogajajo nadzorovano in hoteno, kakor stihijsko, ali pač! Privatizacija se je že zgodila,  imamo znane lastnike, torej, naj se "dogodijo" še sposobni lastniki, bodisi z odkupom bodisi s prevzemom pod skrbnim očesom nadzornikov. Slabi lastniki bodo odpadli v procesu samem. Šele z znanimi lastniki bodo zadeve postale "javne" in pregledne - šele tedaj!
</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>@igor<br />
Razumem njegov obup in Vašo zaskrbljenost: &#8220;Jože, kaj tako infantilno mahaš s temi tvojimi objavami&#8221;. A položila bi na srce &#8220;tovarišem in tovarišu Kalinu&#8221;, naj dopustijo svojim in našim otrokom in vnukom, da si krojijo svojo in našo današnjo usodo po svoje. Časi &#8220;tovarišije&#8221; so nepreklicno minili. Obdobja nepovratnih in kasneje ugodnih posojil, v katerem se je lansiralo v neuvrščene države vse v zameno za banane in morda nafto in prodajalo na jugoslovansko tržišče po cenah &#8220;kakor nam drago&#8221;, ni več. Edini motiv tedaj je bil, kako imponirati in ustreči &#8220;mami&#8221; PARTIJI, pa čeprav se je pri tem donekle vršil tudi tehnološki razvoj. A bil je račun brez krčmarja in zadeva je r a z p a d l a. Zato, ker se bojimo, da bo otrok dobil ošpice, še ne prenehamo imeti otrok. Spremenil se je družbeno-političen in ekonomski sistem, zato so danes pogoji in razmere povsem drugačni. V vsakem družbenem, političnem in ali gospodarskem sistemu so anomalije, a zaradi tega ne smemo obtičati na mestu in se sploh ne lotiti podvigov in &#8220;podjetij&#8221;. Torej, &#8220;tovariši&#8221; bodite gospodje in ne zavirajte in ovirajte delovanja te, zdaj najbolj aktivne generacije, ki ima znanje in pogum. Spremembe se dodo zgodile, prej ali slej na ta ali oni način; a bolje je, da se dogajajo nadzorovano in hoteno, kakor stihijsko, ali pač! Privatizacija se je že zgodila,  imamo znane lastnike, torej, naj se &#8220;dogodijo&#8221; še sposobni lastniki, bodisi z odkupom bodisi s prevzemom pod skrbnim očesom nadzornikov. Slabi lastniki bodo odpadli v procesu samem. Šele z znanimi lastniki bodo zadeve postale &#8220;javne&#8221; in pregledne - šele tedaj!</p>
]]></content:encoded>
	</item>
</channel>
</rss>
