Moj predlog je bil, da vsaka stranka, ki nasprotuje – koalicija je soglasna okrog zakonov, ampak, da vsaka stranka v opoziciji, ki nasprotuje - pove katera so tista odprta vprašanja, ki bi jih morali eventualno še - v primeru, če glasovanje preložimo in pridobimo dodaten čas - usklajevati. Žal, do tega nismo prišli. Imel sem pred sabo prazen list papirja na začetku in ta prazen list je ostal tudi na koncu. Nihče ni bil pripravljen dati niti enega predloga v tem smislu, kaj bi morali v tej pokrajinski zakonodaji konkretno popraviti med prvim in drugim branjem. Vlada je prišla s popolnoma odprto ponudbo. Katera koli konkretna pripomba na kateri koli zakon bi naletela na razumevanje z naše strani. Nobena rešitev v teh predlogih ni zacementirana. Žal, do tega nismo prišli, čeprav sta dve opozicijski stranki načelno soglašali s tem korakom, vendar potem, ko so največji rekli ne, ni bilo smiselno nadaljevati v tej smeri.
Janez Janša, predsednik vlade, v izjavi za medije

Seveda je zakonodaja v veliki meri pripravljena, vendar so nekatera vprašanja še vedno odprta in jih je še vedno možno uskladiti tudi v prvem paketu treh zakonov. Kar zadeva drugi paket treh zakonov, glede na to, da je v splošni razpravi, ga je možno še v celoti korigirati in nadgrajevati, seveda tudi v tem primeru znotraj okvirov in v tem smislu, da se pomeni to nadgrajevanje dodatno vrednost priprave te zakonodaje.
Ivan Žagar, minister za lokalno samoupravo, med državnozborsko razpravo

Trditev “Bolje slabo, kot nič” za poslansko skupino socialnih demokratov ni sprejemljiva, saj smo v tem zboru dolžni sprejemati dobro zakonodajo, ne pa tako, za katero je vnaprej znano, da jo bo v kratkem potrebno popravljati. Prav tako v poslanski skupini ne sprejemamo trditev, da če sedaj ne bomo sprejeli pokrajinske zakonodaje, je dolgo ne bo in da so tisti, ki ne bodo podprli predlagane zakonodaje, proti enakomernemu regionalnemu razvoju Slovenije. Če so stranke vladne koalicije sedaj resnično spoznale potrebo po ustanovitvi pokrajin, ni nobenega razloga, da njihove ustanovitve ne bi podprle tudi v drugem mandatu, pa čeprav bi bile v opoziciji.
Bojan Kontič, poslanec SD, med državnozborsko razpravo

Jaz predlagam kolegice in kolegi, recimo da je ta zakon primeren, se organiziramo, usedimo se. Mislim da je minister nekajkrat rekel: “Pripravljenost je, da najdemo najboljšo rešitev ki bo pomenila.” Morda na koncu tudi 6 ali pa 8 pokrajin. Zakaj pa ne? Saj vendar danes damo sploh zeleno luč, da gre zadeva v proceduro in do druge obravnave lahko tudi Vlada pripravi drugačen predlog, ki ga mi lahko še z amandmaji, bodisi na matičnem delovnem telesu, bodisi na plenarnem zasedanju spremenimo.
Josip Bajc, poslanec SLS, med državnozborsko razpravo

3. oktobra smo začeli sejo na Odboru za lokalno samoupravo, nadaljevali smo jo 10. oktobra in upoštevanje amandmajev je bilo takšno, da ga ni bilo. Odbor je šel kot vlak skozi vse amandmaje. Potrdil seveda samo tiste ki so bili koalicijski in zavrnil vse tiste ki so bili opozicijski. Tako so hiteli s tem, da so, ne vem ali je bilo 60 ali koliko amandmajev, to opravili samo z branjem naslovov in dvigovali roke še pol ure po tistem, ko je bila seja končana. Potem pa seveda minister govori o tem, kako se da kaj po tem spreminjati, dopolnjevati.
Aleš Gulič, poslanec LDS, med državnozborsko razpravo

***

Takšne depeše oziroma takšna sporočila so nujno potrebna za redno diplomasko delo in če zdaj seveda nekdo iz tega produkcijskega procesa izvleče en kos, je to lahko za koga denimo darilo, v resnici pa je to ena velika neumnost.
Dimitrij Rupel, zunanji minister, v Odmevih RTVS

V anglosaksonskem svetu ne poznam takšnega načina odzivanja, kot smo mu bili priča na našem MZZ, ki je z vsem pompom razlagalo in pojasnjevalo incident. Odgovor bi lahko bil en sam: Ne komentiramo. Uvedli smo preiskavo. Tako vsaj deloma relativiziraš problem.
Borut Šuklje, mednarodni svetovalec, v Mladini

Dimitrij Rupel ni tokrat storil nič narobe. Janša tudi ne. Nič niso storili narobe niti Daniel Fried, Rosemary DiCarlo in Judith Ainsley. Kaj šele Mitja Drobnič. Sestanek ni škodil ne slovenskim ne evropskim interesom. Američani so povedali, kako gledajo na stvari in kaj si želijo. Vendar to še ne pomeni, da bi Slovenija kot predsedujoča uveljavila ameriške interese na račun evropskih. Nasprotno! Ne sam sestanek, temveč objava zabeležke je tisto, kar je škodilo slovenskim in evropskim interesom.
Marko Crnkovič, kolumnist, v Dnevniku

Janša, Rupel in vladni dušebrižniki so prepričani, da posredovanje in Dnevnikova objava dokumenta »škoduje državi« (Rupel). Res je. Država je utrpela škodo. Verodostojnost Slovenije pred evropskimi partnerji je močno načeta. A ne toliko zaradi objave, kot zaradi vsebine, ki jo sporna objava razkriva. Amerika daje predsedujoči državi Unije čisto neposredne, nespodobne poduke in navodila! Smo to ameriško nespodobnost in vsiljivost vsaj takoj sporočili evropskim partnerjem?
Vlado Miheljak, predavatelj na FDV in publicist, v Dnevniku

***
Croatia has all but cut ties with Slovenia, I had not had any contacts with my counterpart for five, six months. Our relations are not sorted out, and this is not Slovenia’s fault, as we have put forward a number of initiatives and continue to do so, even here and now.
Dimitrij Rupel, zunanjii minister, pred odborom za zunanjo politiko evropskega parlamenta

Dejstvo je, da je bilo v letu 2007 samo eno neformalno srečanje 17. februarja 2007 v Kastvu. Na tem srečanju sta se slovenski minister dr. Rupel in hrvaška ministrica mag. Grabar Kitarović dogovorila, da bo naslednje srečanje gostila Slovenija. V drugi polovici leta 2007 je slovensko ministrstvo za zunanje zadeve hrvaški strani predlagalo več datumov za dvostransko srečanje, vendar je hrvaško zunanje ministrstvo vse predloge zavrnilo, ne da bi predlagalo svoje datume.
iz sporočila ministrstva za zunanje zadeve, na mzz.gov.si

Apeliram na Rupela da se ponaša sukladno proklamiranoj politici, jer Slovenija i Hrvatska su susjedne i prijateljske zemlje koje imaju nekoliko otvorenih pitanja, i to nitko ne negira. Ta otvorena pitanja idemo rješavati u europskom duhu, a ne na ovakav način.
Ivo Sanader, predsednik hrvaške vlade, v izjavi za medije

Minister Rupel je kor predsedujoči svetu ministrov EU zavezan k objektivnemu poročanju, v skladu z dejanskim stanjem in meni se zdi, da je kar objektivno poročal o stanju odnosov v tem obdobju.
Jožef Jerovšek, poslanec SDS,na PopTV

Če bi potegnili črto pod njegovo dosedanje delo, bi ga prav gotovo ocenili kot pozitivno. /Dimitrij Rupel/ Je naredil stvari, poteze, ki bi jih mi, socialni demokrati, naredili drugače, a na splošno lahko rečem, da je dober diplomat.
Borut Pahor, predsednik SD, za MMC RTVS

V LDS stalno opozarjamo na napake naše zunanje politike, odgovornost za delo zunanjega ministra pa nosi predsednik vlade. Zato z njegove strani pričakujemo tehten razmislek, ali je minister Rupel prava oseba za vodenje slovenske zunanje politike.
Katarina Kresal, predsednica LDS, na 24ur.com

Janša zdaj možnost preprečiti, da bi to postala notranjepolitična tema, ki bi dodatno škodovala slovenskim interesom pri urejanju odnosov s Hrvaško.
Gregor Golobič, predsednika Zares, na 24ur.com

Žal smo v zadnjih dneh slišali nekatere izraze, ki niso dobri, kot so prekinitev odnosov, nevarnost katastrofe in take izraze, ki ne sodijo v naš dialog.
Danilo Türk, predsednik države, na tiskovni konferenci

Ultimativna sporočila niso dobra, treba pa je vedeti, kaj se lahko zgodi, če se stvari nadaljujejo na način, kot so se začele. Ne bodo dobre ne za Slovenijo niti za Hrvaško.
Stipe Mesić, hrvaški predsednik, na tiskovni konferenci

Objavljeno pod slovenija | | |