Ne bom vas utrujala s podrobnostmi skoraj dve leti trajajoče, precej mučne zgodbe o Primorskih novicah in moji vlogi v njej. Za razumevanje nadaljevanja zgolj nekaj dejstev. Na zahtevo koprskega župana in ob podpori aktualne oblasti so lastniki družbe skoraj natanko pred dvema letoma zahtevali, da kot direktorica zamenjam odgovornega urednika pred lokalnimi volitvami. Ker tega nisem storila, so zamenjali mene, se mi ob šopku rož zahvalili za uspešen razvoj družbe in me »nagradili« z mestom svetovalke direktorja. Ne za dolgo.

Novonastavljeni direktor mi je povedal, da sem moteč element in mi odpovedal pogodbo. Sodišče je ugotovilo, da nezakonito. Po sedmih mesecih so ga zamenjali, od nove direktorice pa sem po razsodbi sodišča v mesecu dni dobila kar dve odpovedi: redno in izredno. Poleg tega je pooblastila detektiva, ki mi je v času bolniške sledil, in njegovo poročilo uporabila za dokaz v pravdi, saj sem menda kršila pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pisnega sporočila osebnega zdravnika, da imam neomejeno gibanje, ni upoštevala.

Zasledovanec se znajde pred težko odločitvijo: ali podleže mobingu in zastraševanju ter se ne gre več ali pa vztraja pri opozarjanju na kršitve zakonov in morda tako vsaj malo vpliva na razraščajočo samovoljo nekaterih. Epizoda z detektivom je pokazala, da detektivska zbornica ni ugotavljala kršitev etičnega kodeksa detektiva in je po njihovem mnenju ta ravnal v skladu z zakonom. Inšpektorat za notranje zadeve pri ministrstvu za notranje zadeve je imel drugačno mnenje. Detektivu je najprej izdal odločbo o prekršku, saj naj bi kršil zakon o kazenskem postopku. Ker se je detektiv pritožil, zadevo zdaj obravnava okrajno sodišče v Kopru.

Komisija za preprečevanje korupcije pa je včeraj o ravnanju detektiva in naročniku njegovih storitev izdala obsežno načelno mnenje (št. 119) V njem ugotavlja: ravnanje detektiva, ki za svoje naročnike pridobiva informacije v nasprotju z zakonom in poklicno dolžnostjo varovanja zasebnosti, osebnostnih pravic in osebnih podatkov posameznikov pri opravljanju detektivske dejavnosti ter pri tem uporablja metode, ki so z zakonom dovoljene le obveščevalno-varnostnim službam države in policije, je kršitev dolžnega ravnanja in omogočanje neupravičene koristi naročniku detektivskih storitev, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena zakona o preprečevanju korupcije.

Komisija tudi ugotavlja, da korist naročnikov detektivskih storitev, pridobljena v nasprotju z zakonom o detektivski dejavnosti, statutom detektivske zbornice in kodeksom detektivske poklicne etike, ni upravičena. Po občih pravnih in civilizacijskih načelih nihče ne more imeti upravičene koristi od storitev oziroma ravnanj, ki drugemu povzročajo škodo in kršijo pravila družbenega reda. Gre namreč zato, da morajo tudi detektivi spoštovati ustavno varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic ter varstvo osebnih podatkov posameznika.

Objavljeno pod mediji in splet, slovenija | | |