V Nemčiji največji politični stranki - krščanski demokrati (CDU) in socialni demokrati (SPD) - izgubljata volivce, pridobiva pa jih leva stranka (die Linke), ugotavljajo analitiki po nedeljskih deželnih volitvah v Hessnu in na Spodnjem Saškem. V obeh deželah je Levica prvič postala parlamentarna stranka. V Hessnu je zbrala 5,1 odstotka glasov, ravno dovolj za prestop parlamentarnega praga (meja je 5 odstotkov), v Spodnjem Saškem pa kar 7,1 odstotka. V Hessnu Levica na volitvah pred štirimi leti ni nastopila, torej ji je že v prvem poskusu uspelo priti v parlament, na Spodnjem Saškem je pred šitirimi leti dobila le 0,5 odstotka glasov.

Medtem ko v Levici slavijo, v obeh največjih strankah iščejo vse možnosti, da jim te stranke ne bi bilo treba vzeti v vlado ali z njo drugače sodelovati. Krščanski demokrati Levice ne marajo, ker ima korenine v socialistični stranki (SED), ki je bila do leta 1990 na oblasti v nekdanji Vzhodni Nemčiji in se je kasneje preimenovala v PDS - Stranko demokratičnga socializma. Socialdemokrati pa se je otepajo, ker so se v njej zbrali ljudje, zlasti predstavniki sindikatov, ki so pred leti zapustili SPD, ker je postala preveč sredinska in je nekdanji kancler Gerhard Schröder po njihovem mnenju hotel izvesti preveč radikalne reforme.

Sedanja SDP pa Levico vidi kot tekmico, saj se je predsednik Kurt Beck odločil za vnovičen pomik politike stranke na levo. Vodstvo SPD Levici očita, da vodi populistično politiko, da je “zbirališče protestnikov”. V CDU in SDP so bili še pred nekaj leti trdno prepričani, da stranki, ki izhaja iz vzhodnonemške socialistične stranke, nikoli ne bo uspelo doseči pomembnejšega volivnega izida v kateri koli deželi v zahodnem delu države. Po zveznih volitvah leta 2005 so to stališče že morali nekoliko spremeniti, saj je Levica postala z 8,7 odstotka glasov četrta najmočnejša stranka v zveznem parlamentu. Svoje poslance ima danes v 9 od 16 deželnih parlamentov.

Stranko vodi Oskar Lafontaine, ki je bil od oktobra 1998 do marca 1999 finančni minister v Schröderjevi vladi, pred tem je bil znan politik SPD. Drugi znan obraz stranke je Gregor Gysi , ki je vodja poslanske skupine Levice v nemškem parlamentu. Lafontaine in Gysi sta vodila volilno kampanjo tudi na deželni ravni v Hessnu in na Spodnjem Saškem, čeprav nista kandidirala. Analize kažejo, da za Levico v Nemčiji glasujejo predvsem razočarani volivci, med katerimi prevladujejo upokojenci, študenti in delavci, ki se počutijo poražence globalizacije. Stranka v svoji volilni kampanji obljublja predvsem socialno pravičnost in nasprotuje socialnemu razslojevanju.

V CDU in SPD še nimajo odgovora, kako te volivce dobiti nazaj. Zdaj iščejo predvsem formulo, kako se v razmerah, ko pride v parlament pet strank, izogniti veliki koaliciji. Kajti liberalna stranka (FDP) je pripravljena vladati le s CDU, ne pa tudi z zelenimi, SPD ali Levico, SPD pa zavrača Levico in se je s FDP pripravljena pogovarjati le pogojno. Zaradi takšnega izida volitev leta 2005 je tudi na zvezni ravni nastala velika koalicija. Po mnenju nekaterih izvedencev bi bilo to najlažje prekiniti z uvedbo večinskega volilnega sistema po zgledu ZDA ali Velike Britanije.

Objavljeno pod svet | | |