Javier Solana, visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko, v javnosti redko povzdigne glas. A ko je pojasnjeval odločitev zunanjih ministrov EU o Srbiji, je večinoma govoril s povišanim glasom, brez diplomatske prijaznosti. “Trajalo je dolgo, kajti za nas so odnosi med EU in Srbijo pomembni. Srbija je zelo pomembna država, v regiji in za EU. Danes smo državljanom Srbije hoteli poslati zelo jasno poročilo: njihova prihodnost je v EU,” je razlagal ponudbo o podpisu začasnega političnega sporazuma, ki bi ga EU s Srbijo rada podpisala prihodnji četrtek, 7. februarja, v Bruslju. To je najpomembnejše sporočilo, ki ga ministri zdaj lahko pošljejo v Beograd, je ponavljal Solana. “Imeli smo široko in pomembno razpravo, preden smo med 27 članicami uskladili dogovor,” kar ni mogel nehati visoki evropski politik, ki sicer pove komaj kaj več kot to, da je vesel, da se je s to in to osebo srečal in da je zadovoljen, ker sta imela zanimivo in kakovostno izmenjavo mnenj.

Podobno, vendar kot običajno z umirjenim glasom, je govoril evropski komisar za širitev Olli Rehn. “Ta ponudba je zelo močan signal za Srbijo, za ljudi v Srbiji, da je njihova evropska prihodnost stvarna. Vem, da 70 odstotkov ljudi v Srbiji podpira članstvo v EU in to je odgovor na ta klic,” je dejal komisar. Čeprav je Rehn dejal, da se Srbi v teh dneh odločajo med nacionalistično preteklostjo in evropsko prihodnostjo in bo komisar za pravosodje, svoboščine in varnost Franco Frattini že v sredo, torej pred drugim krogom predsedniških volitev, ki bodo v nedeljo, odšel v Beograd, kjer bo začel pogajanja o sporazumu o odpravi vizumov za vstop Srbov v EU, sta Solana in Rehn odločno zatrjevala, da se EU nikakor noče vmešavati v predvolilno tekmo v Srbiji, ampak je samo prisluhnila želji večine državljanov. Javier Solana je pojasnjeval, da EU že več let govori enako, da ima Srbija mesto v EU.

Začasni sporazum je za EU izhod v sili, kajti po mnenju Nizozemske Srbija ni pokazala dovolj napredka pri sodelovanju z mednarodnim sodiščem za zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, saj general Ratko Mladić še ni v Haagu. So pa srbske oblasti od konca leta 2004 z letalom iz Beograda in Banja Luke poslale v Haag 20 od 24 obtožencev, med njimi leta 2001 nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića, kar je po Rehnovih besedah “imelo posledice na srbski politični sceni”. Odkar je spomladi lani nova vlada prevzela oblast, “se je sodelovanje s Haaškim sodiščem okrepilo, Srbija je odpravila veliko pomanjkljivosti”, Rehn ocenjuje, da se Srbija “približuje polnemu sodelovanju”.

Je mogoče tudi za druge kandidatke za članstvo v EU na Balkanu nacionalizem recept, da dobijo ponudbo za odpravo vizumov za svoje državljane za vstop v EU, pa ponudbo za pospešeno približevanje EU, glede na to, da je v prvem krogu predsedniških volitev v Srbiji zmagal kandidat radikalcev (v drugi krog sta se uvrstila radikalec Tomislav Nikolić, ki zagovarja tesnejšo povezavo Srbije z Rusijo, in sedanji predsednik Boris Tadić, ki zagovarja približevanje Srbije EU), namesto, da sledijo dobrim zgledom? Solana se je izvil, da ne bi delil kandidatk na dobre in slabe zglede, politika z vsako je posebna, z nekaterimi je EU sporazum o stabilizaciji in približevanju podpisala brez obtožencev v Haagu, z drugimi ga je samo parafirala, pri vseh pa ima enak cilj, to je pot v EU.

To je realna politika EU. Če ne gre drugače, se države članice spomnijo začasne rešitve, samo da lahko pokažejo, da so enotne. Tudi za ceno “prilagoditve” načel, ki so jih zagovarjale še pred kratkim. Pri Srbiji jim je tokrat veliko pomagala tudi Rusija.

Objavljeno pod svet | | |