Novinarju v odgovor pa: ne ni v času, ko smo del enotnega denarnega področja. Lahko bi to načeloma na dolgi rok veljalo pred prevzemom evra, sicer pa ne bi rekel. Ker ni prostora za teorijo, bi kot podatek na navedel samo, da je v EU po letu 1997 mendarodna finančna integracija dobila izjemene pospešek. Ključen razlog je seveda prevzem evra. To je povprečni dele obveznosti in terjatev posameznih držav EU do tujine iz 175% BDP katapultiralo na priblišno 450% BDP leta 2004. Za nove članice EU sta pripadajoči številki 75% in 150%. Skratka, pospešena mednarodna finančna integracija je stvar bruto finančnih tokov v dve smeri in zato samo zadolevanja ne smemo jemati kot indikator neravnonvesja, ker je pomembna neto pozicija. Kot sem že dejal, za Slovenijo ta ni problematična, saj je že leta 2005 IMF v svojem poročilu Slovenijo izpostavil kot državo, ki ima, kot delež BDP, ene najvišjih stopenj odtoka kapital (v veliki meri efekt vzajemcev). Da je za omenjeno obdobje v EU značilna cenovna stabilnost za Slovenijo in ostale nove članice EU pa zniževanje infacije, ni potrebno posebej govoriti.

kakšen pa je vpliv dodatnega zaposlovanja na rast cen? Sklepam takole: lani se je število zaposlenih povečalo, to pomeni, da je zrasel skupni znesek plač, kar je - kot praviš - olajšalo delo živilcem in trgovcem pri izkoriščanju gužve …

Mislim, da je anonimna debata lahko prav zanimiva, še posebej, če ostane “ad rem” in ne preide v “ad hominem”. Če smo anonimni, tudi težje preide na osebno raven, mar ne?

Tudi sicer me čudi, od kod Damijan pozna mojo identiteto, če jo sploh? To bi me res presenetilo. Vseeno prosim, da jo zadrži zase.

Kakorkoli že, še vedno čakam na odgovor na naslednje vprašanje:

Ali ni namreč višja inflacija tudi posledica tega, da smo se v zgolj treh letih kot država bruto zadolžili za več kot prej v 13 letih, s tem nenadnim prilivom velike količine denarja na ozemlje RS pa ustvarili pritisk na domače cene?

Ljudem, kot sta vidva, ki znata odlično predstaviti svoja stališča, je anonimnost popolnoma odveč.

Če sta morda javnosti že poznana, toliko bolje za Razglede, kar znana imena med komentatorji odganjajo “forumske mrhovinarje”, ki ponavadi nimajo kaj povedati in smetijo debate, za povrh pa še odženejo resne komentatorje.

Isto velja tudi za avtorje prispevkov, ki so prav brez vsake potrebe anonimni. Brezimenost ne pomaga k prepoznavnosti Razgledov.

Pred dnevi sem prijatelju omenil ta spletni časopis pa me je vprašal, kdo piše vanj. Jože P. Damijan pa še par modelov, sem mu odgovoril. Več ne vem o vas.

Vsekakor pa iz biltena BS izhaja, da podražitev hrane ni edini vzrok. Damijanove in Emilove razlaga dogajanja v prehrambeno-živilskem in trgovskem sektorju ter posledičnega dviga cen hrane so prepričljive in razumljive.

Vendar se vseeno bojim, da je s tem podan pogled zgolj na en sektor gospodarstva - ki sicer res močno prispeva k rasti inflacije - ne pa na gospodarstvo kot celoto!

In prav v takšnem agregatnem pogledu je po mojem skromnem mnenju treba iskati pravi odgovor, zakaj imamo tako visoko inflacijo in kateri so vzroki zanjo.

Tudi na osnovno vprašanje žal še vedno nisem dobil odgovora.

Ali ni namreč višja inflacija tudi posledica tega, da smo se v zgolj treh letih kot država bruto zadolžili za več kot prej v 13 letih, s tem nenadnim prilivom velike količine denarja na ozemlje RS pa ustvarili pritisk na domače cene?