Morda je zaradi lažjega razumevanja potrebno še nekaj dodatnih komentarjev k teoriji vpliva zadolževanja Darsa in fizičnih oseb k lanski inflaciji v Sloveniji, ki sta jo postavila kolega Novak in Tajnikar. Morda je potrebno podrobneje predstaviti mehanizem morebitnega vpliva, da nam bodo stvari bolj jasne. Dejstvo je, da so se tako Dars kot fizične osebe v zadnjih letih močno zadolžile, kar se kaže v povečanju zadolževanja pri domačih bankah, predvsem pa v tujini. Denarja je tako načeloma več. Monetarna ekonomija nas uči, da če se količina denarja v obtoku poveča, se seveda dvigne raven cen. Enako velja, če se poveča hitrost kroženja denarja. Ampak če se je zadolženost Darsa in fizičnih oseb v lanskem letu tako močno povečala, kje se kaže ta presežek denarja? Katere cene naj bi se povečale? Splošna raven cen (CPI) ali cene posameznih proizvodov? In če, katerih proizvodov? In ali nam to lahko splošno pojasni lansko visoko rast splošne ravni cen v Sloveniji? Gremo po vrsti.

preberi več »

Objavljeno pod nt, slovenija | | | 5 odzivov »

V zadnji številki Sobotne priloge sta se z analiziranjem fenomena inflacije v Sloveniji oglasila tudi Matjaž Novak s Fakultete za menedžment in Maks Tajnikar, profesor mikroekonomije na Ekonomski fakulteti, sicer pa nekdanji dekan te iste fakultete in nekdanji minister za gospodarstvo v drugi Drnovškovi vladi. Tajnikar in Novak poskušata v enem zamahu odpraviti z vsemi dosedanjimi razlagami fenomena lanske visoke inflacije v Sloveniji – tako s fiskalnimi dejavniki, s cenami komunalnih dobrin, z vplivom uvedbe evra, z Balassa-Samuelsonovim učinkom, kot tudi s podatki Urada za statistiko, ki več kot 80 odstotkov lanskega inflacijskega pospeška pripisuje rasti cen hrane in goriv. Po njunem mnenju so tako uradna statistika kot tudi vsi ekonomisti udarili mimo. Ponorele cene hrane in goriv so po njunem mnenju zgolj pubertetniški mozolji, dejansko pa naj bi bila lanska visoka inflacija posledica makroekonomskega neravnovesja, predvsem pa visokih javnih izdatkov za gradnjo avtocest in visoke zadolžitve prebivalcev za nakup nepremičnin.

preberi več »

Objavljeno pod nt, gospodarstvo | | | 27 odzivov »

Javier Solana, visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko, v javnosti redko povzdigne glas. A ko je pojasnjeval odločitev zunanjih ministrov EU o Srbiji, je večinoma govoril s povišanim glasom, brez diplomatske prijaznosti. “Trajalo je dolgo, kajti za nas so odnosi med EU in Srbijo pomembni. Srbija je zelo pomembna država, v regiji in za EU. Danes smo državljanom Srbije hoteli poslati zelo jasno poročilo: njihova prihodnost je v EU,” je razlagal ponudbo o podpisu začasnega političnega sporazuma, ki bi ga EU s Srbijo rada podpisala prihodnji četrtek, 7. februarja, v Bruslju. To je najpomembnejše sporočilo, ki ga ministri zdaj lahko pošljejo v Beograd, je ponavljal Solana. “Imeli smo široko in pomembno razpravo, preden smo med 27 članicami uskladili dogovor,” kar ni mogel nehati visoki evropski politik, ki sicer pove komaj kaj več kot to, da je vesel, da se je s to in to osebo srečal in da je zadovoljen, ker sta imela zanimivo in kakovostno izmenjavo mnenj.

preberi več »

Objavljeno pod svet | | | 1 odziv »