Slovenija se zavzema za trajnostno rabo energije, v imenu slovenskega predsedstva svetu EU v Bruslju, kjer je odprl teden trajnostne energije, razlaga gospodarski minister Andrej Vizjak. Okoljski minister Janez Podobnik ugotavlja, da bo predvsem s povečanjem energetske učinkovitosti mogoče uresničiti cilje iz energetsko-podnebnega paketa, ki ga je objavila evropska komisija. Svojega prepričanja ministra doma še nista uresničila, saj je Slovenija med članicami EU, ki niti akcijskega načrta, v katerem bi navedle, kako bodo zagotovile uporabo energije, nimajo, čeprav se je rok za pripravo iztekel že pred več kot pol leta.

Pri svojih zagotovilih Vizjak in Podobnik nista ravno kredibilna, čeprav postopek zaradi neuresničitve direktive o energetski učinkovitosti, ki ga je komisija oktobra lani uvedla proti Sloveniji, ker je zamudila rok za prijavo akcijskega načrta, ni edini pokazatelj dejanj na terenu. Je pa pokazatelj, da v vladi, ki ima po besedah komisarja za energetiko pri spodbujanju učinkovite rabe energije ključno vlogo, to ni prednostna naloga. In težko je prepričljivo zagovarjati nekaj, kar sam ne izvajaš oziroma za kar s svojimi dejanji dokazuješ, da ni med tvojimi prednostimi nalogami.

Evropska komisija v prvi oceni akcijskih programov, ki jih je dobila, navedla kar nekaj zglednih primerov, ki so jih med svojimi načrti navedle države članice. To so večinoma sicer šele obljube, a po komisarjevih besedah se uradniki niso zadovoljili zgolj z naštevanjem, ampak so kot dobre izpostavili le tiste primere, za katere so vlade navedle, kako jih bodo tudi izvedle.

Na področju javnega sektorja so kot zgledni primeri navedeni Britanci, ki so se recimo zavezali, da bodo za vse nove stavbe, ki jih bodo gradili z javnim denarjem, zahtevali, da bodo morale porabiti za 25 odstotkov manj energije glede na leto 2006. Avstrija bo za svoje javne zgradbe prav tako zahtevala večjo energetsko učinkovitost od uradnega standarda. Španci bodo staro opremo za javno razsvetljavo zamenjali z novo in energetsko manj potratno, tudi naprave za oskrbo s pitno vodo bodo po novem manj potratne. Nizozemci bodo trajnostno rabo energije vključili v vse javne razpise za oddajo del v okviru javnih naročil na nacionalni ravni, lokalne in regionalne vlade pa bodo morale ta kriterij vključiti v polovico tovrstnih razpisov. Finci bodo zahteve o energetski učinkovitosti in informiranju, ki veljajo za občine, začeli uporabljati za ves javni sektor.

Komisija je tudi navedla, kdo je med najboljšimi pri ozaveščanju ljudi, kje in kako je mogoče zmanjšati porabo energije. Irci so zgleden primer, kako je mogoče z medijsko kampanjo ljudi poučiti o razlikah pri rabi različnih vrst energije, nepotrebnih stroških zaradi potratne porabe, dobrih praksah doma in v službi. Estonija namerava začeti izdajati račune s primerjavami o stroških in porabi za različne skupine porabnikov.

Nemčija je po oceni komisije zgleden primer, kako je mogoče z izboljšanjem izolacije stavb zmanjšati porabo energije, saj znaša poraba v stavbah kar 40 odstotkov celotne energije v končni porabi v državi. Podoben program ima tudi Avstrija. Litva se je odločila za uvedbo znižane stopnje DDV za storitve, povezane z gradnjo, renoviranjem in izolacijo stavb, ki so plačane z javnim denarjem. Italija je lani uvedla shemo za odbitek bruto davka v višini do 55 odstotkov za več vrst energetsko učinkovite opreme.

V Sloveniji naložbe v ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti kreditira Eko sklad, prek Agencije za učinkovito rabo energije (Aure) pa ministrstvo za okolje vsako leto razdeli tudi nekaj subvencij za ukrepe, s katerimi je mogoče zmanjšati porabo energije.

Objavljeno pod zdravje in okolje, gospodarstvo | | |